Britoff odprotsti bolonjskih uradov

Britoff odprotsti bolonjskih uradov

Aktualno-politična novica
staro it mesto
25. 2. 2015 - 9.06
 / BritOFF

ob 9:00

Ustanovitelj demokratične đihadistične stranke Egipta Sheikh Nabil Na’eem je na zasedanju vlade razkril šokantno novico. Turčija naj bi plačala miljon dolarjev Muslimanski bratovščini, da uniči dokumente, ki se navezujejo na genocid armencev. V genocidu med prvo svetovno vojno je bilo ubitih več kot miljon armencev.

V Turčiji je vse več izbruhov nacizma. Tako se ponekod pojavljajo proti-armenski plakati. V Kadikoy-u, predelu Istanbula, se je zbrala množica 1000 ljudi, ki so vzklikali proti-armenska in proti-kurdska gesla. A v Turčiji poteka tudi druge vrste akcija. Moški so počastili spomin na ubito dvajsetletnico, ki se je uprla poskusu posilstva. Nasilju nad ženskami so se uprli z nošenjem kril v javnosti in objavo svojih slik v krilih na spletu.

Druga največja banka, švicarska HSBC, se javno opravičuje, ker je premožnim strankam pomagala pri izogibanju davkov. Izkazalo se je tudi, da ima njen direktor Stuart Guliver odprt skrivni račun v Panami, s katerim prikriva svoje prihodke pred ostalimi zaposlenimi. Banki sicer finančno poslovanje ne kaže najbolje, saj je morala več kot pol miljarde dolarjev nameniti plačilu kazni za manipuliranje s trgi tujih finančnih valut. Dve leti poprej je bila banka ujeta pri škandalu pranja denarja.

Čez eno uro pa prisluhnite novici o migraciji na odprto pisarno v Italiji.

 

ob 10:00

O migraciji na odprto kodno pisarniško opremo v Italiji smo že poročali. Tako programje namreč že uporabljajo v Udinah, Torinu, Todiji in Turniju. Naslednji mesec pa bo zaključen še prehod na Apachejev OpenOffice v regiji Emiglia-Romagna, katere glavno mesto je Bologna.

Migracija sicer zaostaja za tri mesece, saj je bilo sprva planirano, da bo prehod končan konec leta 2014. A izkazalo se je, da eno leto ni dovolj za instalirati 4200 programskih paketov, po desetih uradih in petih agencijah.

Glavni problem seveda leži v negodovanju uporabnikov, ki so dvajset let uporabljali lastniško programsko opremo. Pojav, ko proizvajalec nase priklene uporabnika je zelo pogost, s tujko pa se mu reče vendor-lock-in. Ponavadi se to zgodi tako, da se uporabniku ne predstavi alternativnih možnosti, ter da se lastniško programje podari brezplačno v procesu učenja. Ko uporabnik zna uporabljati program, pa se zanj računa mastne denarce.

Na našem ministrstvu za znanost, izobraževanje in šport tako letno za Microsoftovo licenco plačamo okrog 300 evrov na zaposlenega. V Emiliji-Romagni bodo tako letno privarčevali okrog dva milijona evrov. A glavne prednosti proste programske opreme niso v njeni večji dostopnosti oziroma nižji ceni.

Predvsem velja poudariti, da se njene vrednosti ne da meriti z denarjem, saj rase skupaj s številom uporabnikov. Izvorna koda ostaja dostopna, tako da je v skupnosti vedno večji interes za izboljšave. Predvsem pa, prosta programska oprema služi uporabniku in ne uporabnik njej.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness