Britoff odprtokodnega sredinca

Britoff odprtokodnega sredinca

Aktualno-politična novica
21. 6. 2012 - 10.46
 / BritOFF

OB 7:05

Združeni Narodi ugotavljajo, da je vsako leto po svetu ubitih zaskrbljujoče število novinarjev, doslej je bilo letos po svetu ubitih 65 novinarjev. To je po statistiki 50 odstotkov več kot lepo poprej. 15 jih je bilo ubitih  v Siriji, sledi Mehika, kjer jih je življenje izgubilo 7, tretje uvrščena pa je Somalija s petimi smrtmi. ZN menijo, da novinarji družbi omogočajo, da sprejema odgovorne odločitve, zato bi morali v državah kjer je njihovo delo ogroženo uvesti primerne mehanizme za njihovo zaščito.

Spletno gusarsko sidrišče – The Pirate Bay se je ponovno znašlo pod embargom imperialnih sil. Britanski ponudniki internetnega dostopa so se namreč en za drugim odločili blokirati dostop do strežnika, ki ne pluje pod nikogaršnjo zastavo. Inženirji Pirate Baya so blokado IP-ja kmalu iznajdljivo zaobšli in tako vsem Britanskim galjotom omogočili, da med svojim trdim veslanjem gledajo vsebine po lastni presoji in ne tej, ki jim jih dovajajo njihovi gospodarji.

Delavci propadlega podjeta Vegrad, ki še vedno bivajo v samskem domu na ljubljanski ulici Vide Pregračeve se od tam ne nameravajo izseliti. Rok za izselitev jim sicer poteče s 30. junijem, zato stečajno upraviteljico Alenko Gril pozivajo naj se pred tem datumom sestane z njihovimi predstavniki in pogovori o nastali situaciji. Aktivist Andrej Kurnik je ob tej priložnosti povedal, da je stečajna zakonodaja do delavcev nepravična; pri stečajni masi so namreč le sekundarni upniki, medtem ko imajo banke pri delitvi stečajne mase prednost.

OB 8:05

Ameriški univerzi Harvard in MIT bosta z januarjem začela program spletnega izobraževanja. Svojo zalogo znanja želita namreč pripeljati do globalnega občestva in tako ponovno izumiti način izobraževanja. Interes za to med svetovno javnostjo zagotovo obstaja, saj je imelo prvo spletno predavanja MIT-ja v začetku leta več gledalcev kot je njenih še živečih diplomantov. Anant Agarwal, direktor laboratorija za računalnike in umetno inteligenco pri omenjeni univerzi meni, da smo prešli do zgodovinske prelomne točke. Na jesenskih spletnih predavanjih pričakuje vsaj pol milijona študentov.

Potem ko so danski zakonodajalci že resno razmišljali o uvedbi francoskega modela treh opozoril, s katerimi bi kaznovali vse spletne pirate, ki si preko torrentov sposojajo avtorske vsebine, so včeraj opustili to idejo. Danska vlada in lastniki avtorskih pravic se bodo poslej raje osredotočali na tako imenovane 'piratski paket'. To je iniciativa s katerio želijo pospešiti razvoj legalnih kanalov za avtorske vsebine, zajema pa tudi vrsto določil s katerimi bo lažje blokirati strani, ki teh ne spoštujejo.

Nekdanji romunski premier Adrian Nastase naj bi med policijsko preiskvo svojega doma skušal storiti samomor. Predstavniki oblasti so na njegova vrata potrkali zaradi preiskave financiranja predsedniške kampanje leta 2004. Nastase se je ustrelil v predel vrata vendar pri tem zgrešil vse vitalne organe. Zdravniki, ki ga oskrbujejo so povedali, da je njegovo stanje sicer stabilno vendar še vedno obstaja možnost infekcije.

OB 9:05

Švedski policaji so v neposredni bližini jedrske elektrarne Ringhals odkrili sumljivo parkiran avtomobil. Policijski pes za odkrivanje eksploziva ga je opredelil kot nevarnega, sledil je pregled z bombnim tehnikom, ki pa je ugotovil, da se je v avtu sicer nahajal eksploziv vendar ni bil opremljen z vžigalnikom zato ni bilo resnejše nevarnosti.

Virgin Galactic v Londonu odpira svojo vesoljsko potovalno agencijo, s katero bo mogoče zapustiti zemeljsko orbito že  konec naslednjega leta. Virgin, podjetje poslovneža Richarda Bransona, je razvilo dve plovili s katerima se je mogoče povzpeti do višine 100 km – kjer se končuje zemeljska atmosfera in začenja vesolje. Karte v predprodaji trenutno stanejo 125.000 britanskih funtov, kdor pa bo pohitel in rezerviral enega prvih letov pa si bo sedeže lahko delil s fizikom Stephenom Hawkingom ali estradnico Paris Hilton.

David Taylor-Smith, direktor varnostnega podjetja G4S, predvideva, da se bodo v naslednjih petih letih privatizirali večji deli britanskih policijskih sil. Varnostna podjetja naj bi postala odgovorna tako za preiskave zločinov, transport osumljencev in zbiranje obveščevalnih podatkov. Taylor-Smith meni, da se bo kvaliteta storitev tako izboljšala, državljani pa ne bodo opazili druge razlike, saj naj bi jim bilo popolnoma vseeno kdo upravlja z represivnimi aparati države. S tem pa se ne strinjajo britanski policijska federacija, ki meni, da privatizacija spodkopava njihovo delo. Skrbi jih tudi sindikalna organiziranost v takšni ureditvi, zato je proti temu na ulici protestiralo 20.000 policajev.

OB 10:05

V Urugvaju so predstavili osnutek zakona, ki bi omogočal prodajo marihuane pod nadzorom države. Kupili bi jo lahko odrasli posamezniki, ki bi bili registrirani v bazi podatkov. Obrambni minister Eleuterio Fernandez Huidobro je povedal, da želijo s tem zmanjšati dobičke preprodajalcev in uporabnike usmerjati  stran od trdih drog. Huidobro je prav tako izrazil mnenje, da prepoved mehkih drog ustvarja trg za trše in v tej luči pojasnjeval nedavni pojav kokainskega derivata 'crack' na ulicah njegove države.

V ugandskem mestu Mbale je prišlo do zelo svojevrstnega incidenta. 50 mož je zasledovalo nagega moškega, ki je bežal pred nasilnim obrezovanjem svojega spolnega uda. V omenjenem mestu se izvaja program splošnega obrezovanja, doslej so v preteklih dneh obrezali že 40 mož. To politiko narekuje večinsko pleme Bamasaba, v katerem mora biti po običaju obrezan vsak starejši od 15 let. Omenjeni nesrečneži sicer niso bili pripadniki tega plemena, vendar so si v njegovih vrstah poiskali žene – te pa za razliko od njih ne smejo biti prikrajšane za svojo tradicijo.

Idejni spočetnik operacijskega sistema Linux – Linus Torvalds, je zelo neposredno pokazal kaj si misli o podjetju Nvidia. Izdelovalcu grafičnih čipov ni pokazal nič manj kot sredinec, saj se ne strinja z mačehovsko politiko podjetja, ki za linux piše zgolj slabe gonilnike hkrati pa si na trgu s podjetjem AMD deli malone monopolno pozicijo. Večina računalnikov, ki poganja Linux se mora zato zanašati na ljubiteljske gonilnike, ki jih uporabniki pišejo s pomočjo reverznega inženiringa – to je mukotrpno in nepotrebno delo, ki pa v končni fazi ne daje pričakovanih rezultatov. Grafični vmesnik Linuxa zato na večini računalnikov potrebuje softversko preračunavanje, kar procese upočasni za približno 30 odstotkov in ta operacijski sistem dela neprivlačnega za druge kot strokovnjake in namene strežniškega gostovanja. Večina gonilnikov za Linux je sicer odprtokodnega značaja, ustavi pa se ravno pri Nvidii, ki za razliko od AMDja in Intela strukture svojih čipov ne deli z javnostjo to pa je v protislovju z njihovim namenom vstopa na trg naprav Android – ki temeljijo ravno na omenjenem operacijskem sistemu.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.