Mednarodni denarni sklad je Egiptu odobril posojilo v vrednosti 11 miljard evrov. Prvi obrok posojila, 2.5 miljarde evrov so dobili že v petek, ostalo bo izplačano v obdobju treh let. Egipt je v finančnih težavah že od vstaj leta 2011, ki so odnesle predsednika Hosnija Mubaraka. Trenutni predsednik Abdel Fatah el-Sisi se je dolgo časa zanašal na podporo Savdske Arabije. Savdska Arabija in še nekatere druge države Perzijskega Zaliva so Egiptu v zadnjih treh letih pomagale s približno 30 miljardami dolarjev, nedavno poslabšanje odnosov med Egiptom in Savdsko Arabijo zaradi nestrinjanja v zunanjepolitičnih vprašanjih pa je to pomoč ustavilo. Egiptu tako odobritev posojila Mednarodnega denarnega sklada prihaja v pravem času. Za pridobitev posojila je Egipt moral uvesti davek na dodano vrednost, zvišati ceno bencina in znižati subvencije na elektriko. Egiptovska centralna banka je nedavno tudi najprej devalvirala egiptovski funt, nato pa določanje njegove vrednosti prepustila trgu. Tudi to je bila zahteva IMF-a, funt pa je zgubil skoraj polovico svoje vrednosti. To je še nadalje znižalo prihranke in plače egipčanov ter zvišalo cene osnovnih dobrin in storitev. V petek je tako imenovano Gibanje revnih pozivalo na proteste proti zvišanim stroškom življenja, a so oblasti v Kairo in druge dele države poslale oborožene varnostne sile, ki so jih odvrnile od tega.

Sirske vladne sile so zavzele nazaj ves teritorij v Aleppu, ki so si ga uspeli uporniki pridobiti v zadnjih dveh tednih. Ta je že 4 leta razdeljen na zahod, ki je pod nadzorom sirske vlade in vzhod, ki je pod nadzorom upornikov. Septembra so sirske vladne sile s pomočjo rusov začele napad na vzhodni Aleppo, 28. oktobra pa so uporniki odgovorili s protinapadom, da preprečijo obleganje. Uspelo jim je pridobiti nekaj ozemlja, a ne za dolgo. V dveh tednih protinapada je v spopadih umrlo okoli 450 ljudi. Rusija je v podporo sirskim vladnim silam v Sirijo poslala še floto osmih ladij, ki vključuje letalonosilko in je že pri sirski obali. Iz Moskve so tudi sporočili, da nameravajo del pristanišča Tartus, kjer bo nameščena letalonosilka in ga Rusija uporablja že od 70. let prejšnega stoletja za oskrbo in popravilo svojih ladij, spremeniti v stalno rusko pomorsko oporišče. Po nekaterih informacijah naj bi flota pomagala pri bližnjem ponovnem napadu na vzhodni del Aleppa.

Ljudmila Novak, tokrat edina kandidatka za mesto predsednika stranke, pričakovano ostaja predsednica Nove Slovenije za obdobje naslednjih dveh let. Na današnjem desetem kongresu NSi je zanjo glasovalo 355 od 388 delegatov stranke, ki so oddali glasovnico. Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je na kongresu optimistično izjavil, da če je v ZDA zmagal Donald Trump, lahko v Sloveniji zmaga tudi Nova Slovenija.