Ob 8-ih

Prebivalci perujskega glavnega mesta Lima so protestirali proti uvedbi plačila za uporabo cest, saj naj bi bilo le-to posledica korupcijskega dogovora med mestnimi oblastmi ter solastnikom in upravljalcem cest Rutas da Lima, Odebrechtom. Pred mesecem dni je Odebrecht priznal, da je njegova družinska korporacija mnogo let podkupovala uradnike v dvanajstih latinskoameriških državah. Decembra je uvedel plačilo 1,5 dolarja za uporabo edine avtoceste, ki povezuje center mesta z njeno sosesko. Protestnike je razgnala policija in jih nekaj deset pridržala. Mestne oblasti so se odločile za mesečno zamrznitev plačila, dokler ne najdejo rešitve. Predsednik Pedro Pablo Kuczynski pa je Odebrechtu prepovedal sklepati kakršnekoli nove pogodbe o javnih delih.

Ameriška agencija za zaščito okolja je objavila, da je v dizelskih avtomobilih ameriško-italijanskega proizvajalca Fiat Chrysler našla skrito programsko opremo. Ta deluje podobno kot tista pri Volkswagnovih vozilih in poskrbi, da v času testiranja filtri dušikovih oksidov delujejo dobro ter zadostijo okoljskim standardom. Vendar pa pri vožnji pri hitrejši hitrosti ali na daljšo razdaljo emisije presežejo dovoljeno raven. Goljufivo opremljenih Fiat Chryslerjevih avtomobilov naj bi bilo okrog 105 tisoč.

Mehanizmi, ki izklopijo filtre emisij zaradi lepšega teka motorja, sicer niso novost. Avtomobili filtre legalno izklopijo ob mrzlem vremenu. A zaradi slabe definicije mrzlega vremena v zakonodaji EU naj bi ta, vsaj pri prejšnjem standardu Euro 5, veljala za vse, kar je nižje od 18 stopinj Celzija.

Obriti OFF zaključujemo lažje prebavljivo in rahlo rumeno. Kot da niso odnosi med ZDA in Rusijo že dovolj zaostreni zaradi obtožb vdiranja v strežnike Demokratske stranke, se je na ameriškem televizijskem kanalu C-SPAN med prenosom zasedanja kongresa predvajal nekajsekundni izsek programa Russia Today. V Rusiji zaenkrat še niso vložili tožbe zaradi nedovoljenega razširjanja njihove vsebine.

Ob 10-ih

Odbor za proračunski nadzor Evropskega parlamenta je v svojem poročilu predlagal parlamentu, naj pozove Evropsko komisijo k pripravi ukrepov za zaščito žvižgačev. Poslanci iz odbora se zavzemajo za vzpostavitev neodvisnega telesa z izpostavami v vseh državah članicah, kamor bi žvižgači lahko vložili svoje informacije o nepravilnostih, ki spodkopavajo finančne interese Evropske unije. Preden bi bilo to izvedeno, bi se takšno telo začasno vzpostavilo znotraj prostorov Evropskega parlamenta, ki žvižgačem ne bi predstavljal zgolj platforme za objavljanje svojih podatkov, temveč tudi nudil svetovanje in zaščito pred možnim maščevanjem. Tudi Evropska komisija bi po mnenju poslancev morala vzpostaviti podobne mehanizme. O predlogu bo celoten parlament glasoval februarja.

Takšni ukrepi naj bi bili po mnenju poslancev iz Odbora nujni. Kot se je izrazil poslanec Dennis de Jong, avtor poročila, ki je bilo v Odboru sprejeto soglasno, so “interni žvižgači že zaščiteni s kadrovskimi predpisi Evropske unije, medtem ko so zunanji žvižgači prepuščeni zakonodaji svoje nacionalne države, če sploh kakšni.” Kako pri srcu je evropskim oblastem zaščita internih žvižgačev, nam je konec septembra odkril v javnost pricurljani dokument Evropske komisije o preprečevanju curljanja dokumentov v javnost. Takrat smo izvedeli, da se bo za uslužbence Evropske unije prirejalo Dneve etike, na katerih se bodo spoznali s posledicami, ki čakajo žvižgače. Poleg tega bodo morali vsako leto podpisati prisego o zaupnosti, sicer se jim bo zaklenil dostop do računalnika.

Predlagane spremembe so posledica široke pobude civilne družbe, da naj se na ravni Evropske unije zakonsko zaščiti žvižgače. Pobuda se je začela kot odgovor na sodni pregon žvižgačev Antoina Deltourja in Raphaela Haleta, ki sta objavila dokumente o aferi LuxLeaks. O njuni usodi naj bi Luksemburško prizivno sodišče odločilo 15. marca.

Po ponedeljkovem razgovoru so Odbor za proračun, Odbor za nadzor nad proračunom in Odbor za pravne zadeve Guntherja Oettingerja označili kot primernega, da na položaju komisarja za proračun in človeške vire nadomesti Kristalino Georgievo, ki je odstopila. Oettinger, ki je do izteka leta 2016 opravljal funkcijo komisarja za digitalno gospodarstvo in družbo, bo novo funkcijo prevzel po odločitvi predsednika Komisije, Jeana-Clauda Junckerja. Na funkcijo komisarja za digitalno gospodarstvo in družbo pa je Juncker začasno imenoval podpredsednika Andrusa Ansipa.

Dvanajst poslancev Evropskega parlamenta je spodbudilo kampanjo proti predlogu Guntherja Oettingerja, komisarja za digitalno gospodarstvo in družbo v odhodu. Gre za predlog Evropske komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o avtorskih pravicah na skupnem digitalnem trgu. Kampanji so se pridružile tudi vse politične skupine v Evropskem parlamentu razen desnega ENF oziroma Evrope za narode in svobodo.

Po predlogu bi se avtorske pravice razširile tudi na medijske prispevke. To pomeni, da bi bilo na primer na spletnih straneh ali blogih prepovedano objavljati drobce medijskih novic brez licence izdajatelja, in sicer do 20 let po objavi. Določilo bi veljalo tudi za nekomercialno rabo novic, torej tudi za objave posameznikov, poleg tega pa se ne nanaša zgolj na tekst, temveč tudi na slikovno, avdio in video gradivo ter podobno. Oettinger je posebej poudaril, da bi bili avtorsko zaščiteni tudi izvirni naslovi novic, pod take pa šteje vse, ki niso golo faktični. Tako na primer posameznik ne bi smel tvitniti naslova novice, če ne bi on ali Twitter pred tem pridobila primerne licence. Slika in kratek tekst, ki jih na primer Facebook in Twitter generirata, ko želimo deliti link do novice, bi bili brez licence prav tako prepovedani.

Zakonodaja bi vplivala tudi na spletne brskalnike. Ti namreč delujejo tako, da program v njihovi bazi pregleda, katere strani so uporabne za iskani ključ. Takšne baze pa morajo, če naj bodo uporabne, vsebovati tudi kopije avtorsko zaščitenega materiala. Predlog bi takšne kopije brskalnikom brez licence prepovedal. Večjim brskalnikom bi mediji licenco verjetno z veseljem podarili, da bi bil njihov material vsebovan v bazi, manjši brskalniki pa bili primorani licence plačati ali se odpovedati prikazovanju takšne vsebine.

Spletne strani, na katere posamezniki lahko nalagajo in delijo svoja avtorska dela, na primer fotografije, bi morale po predlogu spremeniti način delovanja. Medtem ko morajo danes vsebino umakniti zgolj v primeru pritožbe lastnika avtorske pravice, bi morale po novem za vso vsebino vnaprej preveriti, če ni avtorsko zaščitena. Za takšno delovanje je potreben poseben filter oziroma program, ki za vsako objavo pregleda, ali se nahaja v bazi avtorsko zavarovanih del. YouTube, ki podoben filter že uporablja, naj bi po svojih navedbah zanj porabil 60 milijonov dolarjev. To določilo ne bi veljalo zgolj za komercialne, temveč tudi za nekomercialne strani, kot je na primer Wikipedija.

Poslanka Piratske stranke Julia Reda, ki je s pobudo proti predlogu začela, izpostavlja še eno njegovo značilnost: da se namreč ne bo nanašal na nekatere strani, ki najpogosteje kršijo avtorsko pravo. Primer je stran Megaupload, ki so jo ameriške oblasti prepovedale zaradi sistematičnega kršenja avtorskih pravic. V predlogu namreč izrecno piše, da se njegova določila nanašajo na strani, ki igrajo aktivno vlogo, kar vsebuje optimiziranje prezentacije naloženih del ali njihovo promoviranje. MegaUpload v to kategorijo ne sodi, saj njegove vsebine uporabniki ne morejo iskati in lahko do nje dostopajo, zgolj če že poznajo natančen link do nje. Julia Reda zato zaključi, da predlog ni usmerjen proti sistematičnim kršilcem avtorskega prava, temveč je namenjen pretakanju denarja z družbenih omrežij in brskalnikov h kulturni industriji.

Odbor za pravne zadeve je v svojem poročilu pozval Evropski parlament, naj Evropski komisiji predlaga pripravo skupne evropske zakonodaje o reguliranju robotike. V poročilu beremo, da je takšna zakonodaja potrebna, da bi si Evropska unija zagotovila vodilno mesto postavljanja standardov in ne bi bila prisiljena slediti standardom, postavljenim s strani držav tretjega sveta. Gre torej za stvar časti in ugleda, pa tudi etike, kot lahko beremo dalje. Ta očitno pri robotih deluje malo drugače kot pri ljudeh, saj je ključni predlog za njeno zagotovitev ta, da se na robotih obvezno zagotovi “kill button”.

Gre pa tudi za stvar osebne odgovornosti. Za nesrečo ali poškodbo, ki jo povzroči robot, je lahko odgovoren proizvajalec, poročilo pa predlaga tudi premislek o vzpostavitvi tako imenovane e-osebnosti, ki bi imela podobno vlogo pravne osebe, torej bi lahko tožila in bila tožena. Poročilo tudi posebej predlaga, naj roboti ne bodo narejeni tako, da ljudi čustveno vežejo nase. Nazadnje Komisijo poziva, naj premisli, kaj storiti v primeru množične brezposelnosti, ko bodo delovna mesta zasedli roboti. O tem tako izdelanem in premišljenem dokumentu bo Evropski parlament glasoval februarja. Če ga potrdi in predloge res naslovi na Komisijo, se ta vseeno lahko odloči, da nove zakonodaje ne bo pripravila.

Ves trud bi torej lahko bil zaman. Občutek nemoči in nepomembnosti pri poslancih Evropskega parlamenta je očitno tako prisoten, da se je na predvolilnem soočenju kandidatov za novega predsednika parlamenta vseh sedem kandidatov zavzelo za reforme pogodb Evropske unije, ki bi poslancem prinesle več moči.

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.