7:05

Slovenija je iz Bruslja dobila osem priporočil s podrobnimi roki in nalogami za proračunsko in reformno ukrepanje v letih 2014 in 2015, ki se nanašajo na ureditev javnih financ, prestrukturiranje bank in podjetij, privatizacijo, minimalno plačo, pokojninski sistem in poslovno okolje. Novost je priporočilo, naj ukrepa proti korupciji. Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je izpostavil, da ga skrbi gospodarska vzdržnost Slovenije, zaradi slovenskih državljanov, zato je po njegovem mnenju pomembno, da se bodo oblasti sposobne učinkovito spopasti z izzivi, izpostavljenimi v priporočilih.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije sicer menijo, da se priporočilo Bruslja izogne glavnim rešitvam, ki bi zagotovile dolgoročno vzdržnost pokojninske blagajne. V sindikatu nasprotujejo predvsem predlagani uvedbi avtomatizma podaljševanja pokojninske dobe glede na življenjsko dobo. Kot so v sporočilu za javnost zapisali v Zvezi, je za dolgoročno vzdržnost pokojninske blagajne treba zagotoviti kakovostna delovna mesta za mlade, zmanjšati brezposelnost in dvigniti gospodarsko rast.

Slovenija in Hrvaška sta včeraj v Haagu začeli ustni del arbitraže o meji med državama. Prva je s predstavitvijo svojih argumentov začela Hrvaška. Predstavitve, ki poteka za zaprtimi vrati, se je udeležila tudi hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić. Hrvaška bo s predstavitvijo svojih argumentov nadaljevala danes dopoldne in popoldne. Sreda bo prosta, nato pa bo v četrtek in petek na vrsti Slovenija. Po prostem koncu tedna se bo krog ponovil še enkrat.

Predstavniki zveze Nato in Rusije na včerajšnjem srečanju, prvem po zamrznitvi odnosov zaradi dogajanja v Ukrajini, niso uspeli zbližati stališč. Za nekaj zmanjšanja napetosti med stranema je sicer poskrbel umik ruskih vojakov z meje z Ukrajino. Do zamrznitve praktičnih odnosov med Natom in Rusijo je marca prišlo zaradi priključitve ukrajinskega polotoka Krim Rusiji. Članice Nata so sicer poudarile svoje nasprotovanje priključitvi Krima. Na vzhodu Ukrajine so se medtem nadaljevali spopadi med proruskimi separatisti in ukrajinskimi varnostnimi silami.

8:05

Skupina državljanov, med njimi tudi predstavniki nekaterih zunajparlamentarnih strank ter odgovorni urednik Mladine Grega Repovž, napoveduje, da bodo do konca tedna vložili zahtevo po ustavni presoji odloka o razpustu Državnega zbora in razpisu predčasnih državnozborskih volitev. Po Repovževih besedah so se za vložitev ustavne presoje odločili, ker se je na tednik Mladina obrnilo več državljanov, ki so dvomili v ustavnost takšnega odloka.

Pred palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom je včeraj prisegla vlada narodne enotnosti. Vlado sestavlja 17 ministrov, pri katerih gre za neodvisne politike in tehnokrate, vodi pa jo premier Rami Hamdalah. Prehodna vlada, katere glavna naloga bo pripraviti volitve do konca leta, vsaj na papirju končuje razkol med rivalskima gibanjema Fatah in Hamas, ki je nastopil leta 2007, ko je Hamas nasilno prevzel nadzor nad Gazo. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zatrdil, da z novo palestinsko vlado Izrael ne bo sodeloval.

Sirci bodo danes volili predsednika države. Volitve podpirata Rusija in Iran, večina ostale mednarodne skupnosti pa jih je označila za farso. Volitve bodo potekale le v sirskih mestih z izjemo Rake, volišč pa ne bo v pretežnem delu podeželja, predvsem na severu in vzhodu Sirije ter okoli Damaska, kot tudi ne na območjih nekaterih mest pod nadzorom upornikov, vključno z Alepom in Deir Ezorjem.

10:05

Študentska organizacija Slovenije bo ob 10. uri pred poslopjem Vlade pripravila protest. Vlada v 14-dnevnem roku namreč še ni zagotovila sredstev za ureditev problematike subvencioniranih prevozov dijakov in študentov do konca leta. Protest se bo odvil, saj zahteve za zagotovitev denarnih sredstev za prevoze do konca leta niso bile izpolnjene. Z njim želijo pokazati nestrinjanje s potezami vlade ter z njenim odnosom do dijakov in študentov.

V Libiji je zaprisegla nova vlada pod vodstvom 42-letnega Ahmeda Mitiga. Zaprisega se je zgodila v negotovih časih, saj Mitigov predhodnik Abudulah al Tani zavrača, da bi zapustil položaj, hkrati pa se na vzhodu države krepi nasilje. Mitig je že peti libijski premier po strmoglavljenju Moamerja Gadafija leta 2011. Po pričakovanjih naj bi Mitig vodil vlado le kratek čas in sicer do volitev, ki naj bi bile 25. junija.

Ameriški zvezni preiskovalni urad - FBI je v sodelovanju z organi pregona v več državah z vsega sveta razbil globalno hekersko mrežo Gameover Zeus, ki naj bi tako podjetjem kot potrošnikom kradla denar in informacije. Po navedbah preiskovalcev se je mreža pojavila septembra 2011, vanjo pa naj bi bilo zajetih od 500.000 do milijona računalnikov v 12 državah. Za mrežo naj bi stal 30-letni Rus Evgenij Mihajlovič Bogačev, poznan tudi pod vzdevkoma Slavik in Pollingsoon, ki pa je še vedno na prostosti, nekje v Rusiji.