DEVETA

V prestolnici Jemna, Sani, so zopet izbruhnili spopadi med vojsko in uporniškimi Houthiji. Tokrat je do močnega streljanja prišlo pri predsedniški palači. Šiitski Houthiji že celotno lansko leto protestirajo proti korupciji in za več avtonomije, kasneje pa so začeli tudi z vojaškimi napadi, prevzeli nadzor nad prestolnico in začeli s širjenjem tudi v ostale, pretežno sunitske dele države. V soboto so uporniki ugrabili tudi predsednikovega vodjo osebja, kar najbrž tudi botruje novim spopadom.

Po 42 dneh brez novega primera z okužbo ebole je bil Mali razglašen za državo brez tega smrtonosnega virusa. Skupaj s predstavniki Združenih narodov so malijske oblasti morale počakati šest tednov od zadnje okužbe, kar nanese dve inkubacijski dobi virusa, da so lahko razglasile konec epidemije. Zaradi ebole je sicer umrlo že 8400 ljudi.

Izraelska vojska je s helikopterskim bombardiranjem avtomobila ubila šest visokih članov libanonske šiitske politično vojaške organizacije Hezbolah. Napad se je zgodil v sirski provinci Quneitra blizu Golanske planote, ki jo še vedno nelegalno zaseda Izrael. V napadu sta bila med drugim ubita Imad Mughniyeh, sin nekdanjega poveljnika Hezbolaha, ki ga je Izrael ubil leta 2008 in Mohamed Issa, poveljnik Hezbolaha na Golanski planoti. Napad se je zgodil le nekaj dni po govoru Hasana Nasrallaha, vodje Hezbolaha, v katerem je zatrdil, da pogosti izraelski napadi na sirsko ozemlje terjajo odgovor Sirije. Nekateri iranski viri poročajo tudi o nepotrjenih informacijah, da so bili v napadu ubiti tudi iranski vojaki, ki skupaj s Hezbolahom  na različne načine podpirajo Asadov režim v boju proti upornikom.

DESETA

V obeh delih Palestine, to je v Gazi in na Zahodnem bregu bomo danes priča številčnim sindikalnim akcijam. V obeh primerih gre za stavko sindikatov javne uprave, vendar pa so razlogi različni. V Gazi bo ponedeljek pomenil drugi dan dvodnevne stavke javnih uslužbencev, na Zahodnem bregu pa bo visoko sodišče v Ramali razsodilo glede pritožbe na odločitev, da se sindikat javnih uslužbencev razglasi za nelegalnega.

Na Zahodnem bregu težave sindikatov s Palestinian Authority, po domače Palestinske oblasti na čelu z Mahmudom Abbasom segajo v začetek novembra. Po seriji stavk, s katerimi so delavci zahtevali višje plače in boljše delovne pogoje sta bila namreč aretirana vodja sindikata Bassam Zakarneh in njegov namestnik Muin Ansawi. Oba sta bila zaprta en teden, sindikat, ki predtavlja 40,000 zaposlenih v javne sektorju pa je bil proglašen za nelegalnega. Predsednik sindikata Zakarneh je sicer član Fatahovega revolucionarnega sveta, izvršnega telesa stranke, ki jo vodi Abbas. To je tudi razlog, da jebbil večino časa svojega obstoja sindikat v dobrih odnosih s Palestinsko oblastjo. Odnos se je poslabšal leta 2013, ko je bilo sklicanih več stavk z zahtevo po boljših plačah in nato še dodatni protesti, ker se je Abbasova oblast odločila, da dnevi, ko delavci stavkajo ne bodo več plačani, kar so sindikalisti upravičeno razumeli kot teptanje delavskih pravic. Zakarneh je tako člane svojega sedaj uradno nelegalnega sindikata pozval, naj se danes zberejo pred sodiščem in skupaj pričakajo odločitev glede legalnosti delavskega organiziranja.

Stavka se bo danes odvijala tudi v Gazi, vendar zaradi rahlo drugačnih razlogov. Po oblikovanju vlade narodne enotnosti med Hamasom z bazo v Gazi in Fatahom, ki ima več podpore na Zahodnem bregu, sindikat javnih uslužbencev v Gazi zahteva, da so v novi državni aparat vključeni tudi oni. Po Hamasovem prevzemu oblasti v Gazi leta 2006 je namreč prišlo do zamenjave 70,000 uslužbencev, ki jih je pred tem nastavil Fatah, ki je glavna sila v Palestinski oblasti, nadomestilo pa jih je približo 45,000 uslužbencev, ki jih je zaposlil Hamas. Po oblikovanju noveenotne vlade junija lani, do dogovora glede državnega aparata v Gazi ni prišlo, kar pomeni, da omenjenih 45,000 delavcev že osem mesecev ne prejema plač. Ves ta čas delo sicer opravljajo, saj je preživetje prebivalcev Gaze odvisno prav od njih, vendar pa je vse skupaj kljub temu odličen razlog za stavko.

Sindikati imajo sicer v Palestini dolgo zgodovino in so predvsem pred sprejetjem Sporazuma iz Osla leta 1993, torej med drugo Intifado odigrali pomembno vlogo v upiranju izraelski okupaciji. Močni sindikati so vzpostavili celo vzporedno infrastrukturo v obliki izobraževalnih in zdravstvenih ustanov ter socialne podpore, ki sta jo kasneje prevzela Hamas in Fatah. Obe skupini sta kasneje sočasno z izgubljanjem podpore sindikatov med ljudmi, le te začeli uporabljati v politične namene in jih podpirati kot obliko opozicije in nagajanja nasprotni skupini. Sedaj, ko sindikati zopet zastopajo pravice delavcev pa je očitno najpreprostejša in preverjena taktika, da se jih prepove.