ob 8:05

Google je posodobil svoje poročilo o transparentnosti. To razkriva, da so Združene države Amerike, Nemčija, Francija, Indija in Velika Britanija daleč največkrat zahtevale podatke o Googlovih uporabnikih. Iz kluba Velikih Bratov še dodatno izstopajo ZDA s skoraj polovico od 76 tisoč poizvedb. Google je ugodil 65 odstotkom zahtev.

Nadaljujemo z Googlovim največjim rivalom Facebokom. Ta se je odklonilno odzval na zahteve Službe za notranje prihodke Združenih držav Amerike. Od socialnega omrežja je zahtevala plačilo 1,7 milijona dolarjev za neplačane davke iz leta 2010. Napovedali so tudi obravnavo naslednjih let poslovanja Facebooka. Vsota bi ob seštevku neplačanih davkov s kasnejših let lahko nanesla na več kot 3 miljarde dolarjev.

Nadaljujemo s socialnim omrežjem socialnih omrežij, v Chicagu stacioniranim podjetje Geofeedia. Zveza za ameriške državljanske pravice, krajše ACLU, je razkrila komercialne pogodbe s tremi največjimi socialnimi omrežji, ki so proti plačilu Geofeedii pošiljali aktualne podatke njihovih uporabnikov. Realno časovne podatkovne tokove je Geofeedia nato sistematizirala in prodajala naprej, med drugim tudi denverski policiji. Slednja Geofeediine storitve ne more prehvaliti, še posebej pa jim je uporabna ob protestih, za lažje lociranje izgredov. Na Tweeterju so se na razkrtitja odzvali s tweetom, da so prekinili komercialni dostop Geofeedie do podatkov njihovih uporabnikov.

ob 10:05

Pritožbeno sodišče za zvezno okrožje v Združenih državah Amerike je v rutinski odločitvi zavrglo tri patentne tožbe. Sodišče je odločilo, da patenti tožnikov ne označujejo ničesar, kar bi se dalo patentirati. Kar je v razsodbi manj rutinsko, je podano mnenje sodnika po imenu Haldane Mayer.

Mayer je razsodil, da je sodba Vrhovnega sodišča iz leta 2014 že razveljavila vse patente na programsko opremo. V takratni sodbi je bilo zapisano, da abstraktna ideja, ki potrebuje zgolj generični računalnik za izvajanje generičnih računalniških funkcij, ne more biti patentirana. Vrhovno sodišče je v isti razsodbi še zapisalo, da taka razsodba velja samo v dotičnem primeru.

Sodnik Mayer je v svojem mnenju zapisal, da so patenti, ki funkcionirajo kot vladno podprti monopoli, v navzkrižju s prvim členom ameriške ustave, s svobodo govora. Razlog je v njihovem oviranju znanstvenega, ekonomskega in politične diskurza. Citiramo:

"Programska oprema je oblika jezika, oziroma niz ukazov, brez fizične oblike, in kot taka ne more biti patentirana. Potemtakem bi morala vsa programska oprema, ki se izvaja na generičnem računalniku biti izven meja sekcije 101 patentnega prava, ki določa, kdaj je neka stvar patentabilna."

Mayer medtem dodaja še, da se razvoj programske opreme ni zgodil ZARADI patentnega prava, temveč KLJUB njemu. A taka razsodba, ne glede na to, kako so se je razveselili nasprotniki programskih patentov, še ne prinaša njihove ukinitve. Do tega bi hipotetično lahko prišlo, če bi se lastnik patentov pritožil na razsodbo sodišča. V tem primeru bi se moralo do mnenja sodnika zveznega okrožja opredeliti še vrhovni sodniki.