Kdor je pričakoval, da bodo slovenske državnozborske volitve prinesle mirne politične vode pod vodstvom nove vlade, se je hudo zmotil. Robert Golob je po zmagi svoje stranke Gibanje Svoboda na volitvah napovedal hitro oblikovanje vlade in takojšnje ter učinkovito delo na zakonodajnem področju. Ob vsesplošnem slavju levega pola volilnega telesa je očitno pozabil, da mu nasproti stoji opozicija, ki je že večkrat dokazala, da zanjo ne velja sicer nezapisan, vendar vljudnostni običaj zagotovitve sto dni miru novi vladi. V današnjem Neuradnem listu o svežnju 41-ih zakonskih predlogov poslanskih skupin SDS, SNS in NSi.

Od vložitve predlogov sta sicer minila že dva tedna, vendar so v luči stavke na RTV Slovenija nekateri precej aktualni, še posebej predlogi, ki zadevajo medijsko ureditev. Dvojček predlogov o spremembah in dopolnitvah zakona o medijih poleg več minornih sprememb napoveduje novo definicijo medija, ki naj bi zajela tudi modernejše načine javnega obveščanja. Predloga tudi napovedujeta posodobitev opredelitve javnega interesa v medijih in finančnih shem za medije. Financiranje slednjih naj bi si delila državni proračun in pet odstotkov sredstev RTV prispevka, čeprav je nadrejeni prvopodpisanega poslanca Danijela Krivca iz SDS najbolj znan vzornik neplačnikov RTV prispevka. Prav tako predloga predvidevata dopolnitev 12. člena Zakona o RTV Slovenija, ki bo vsem medijem nalagal obveznost brezplačne odstopitve dela programskega časa za predstavitev političnih kandidatov v času volitev.

Sledita dva predloga o spremembah in dopolnitvah zakona o Radioteleviziji Slovenija. Prvi se nanaša na spremembe, predvidene v prej omenjenem predlogu, torej namenitev petih odstotkov RTV prispevka, ki jih bo vsak plačnik namenil mediju po svoji izbiri. V drugem predlogu pa so se predlagatelji zavzeli za ukinitev obveznosti plačila RTV prispevka. Peterček medijskih predlogov je dopolnil še Predlog o spremembah in dopolnitvah zakona o slovenski tiskovni agenciji, ki napoveduje ukinitev organa za imenovanje štirih članov nadzornega sveta, pristojnost za njihovo imenovanje pa prenaša na vlado.

Ostali predlogi zakonov spadajo na področja davkov, državne fiskalne politike, kaznovalnega prava, lokalnih volitev, pravnih poklicev, socialne politike in omejevanja preprečevanja konkurence. Za piko na i pa so stranke predlagateljice na kup dodale še predlog ustanovitve mestne občine Brežice.

Odziv na strani zmagovalk volitev je bil pričakovano ogorčen. V strankah nove koalicije so poudarili točno to, kar je bilo jasno večini ob vložitvi predlogov vlade v odhodu – struja izkušenih parlamentarnih politikov je izkoristila nepozornost in neizkušenost novincev v državnem zboru. Edina posledica te zakonodajne akrobacije odhajajoče vlade bo preložitev obravnave predlogov nove koalicije za dober mesec dni. Seveda pa se ne gre nadejati, da bo državni zbor v prenovljeni sestavi katerega od predlogov dejansko sprejel.