Britoff polprevodnikov

8:00 Pregled novic

Italijanski parlament je dal vladi pooblastilo, da z 20 milijardami evrov vrednim reševalnim paketom podpre bančni sektor. Italijanske banke veljajo za najbolj problematične v evrskem območju, saj jih bremeni več kot tristo milijard slabih posojili. Najbolj problematična je tretja največja banka Monte dei Paschi di Siena, ki ni prestala zadnjih stresnih testov kapitalske ustreznosti. Poskus banke, da bi zbrala pet milijard svežega kapitala, je včeraj propadel po tistem, ko se je umaknil ključni investitor – katarski državni sklad. Tako imenovani bailout banke se bo predvidoma začel še v tem tednu.

Združeni narodi so izglasovali resolucijo, s katero bo ustanovljena komisija, ki bo zbirala dokaze o vojnih zločinih v sirski državljanski vojni. Gradivo, ki ga bo zbrala komisija, bo uporabljeno pri morebitnih sodnih postopkih pred Mednarodnim kazenskim sodiščem. Za resolucijo je glasovalo 105 držav, proti pa jih je bilo 15, med njimi Kitajska, Rusija in Iran. Svoje sklepe je podala tudi preiskovalna skupina, ki  je preiskovala septembrski napad na humanitarni konvoj OZN, ki je bil na poti v Alepo. Poročilo ugotavlja, da je bil konvoj napaden iz zraka, ne navaja pa, katera letala so napad izvedla.

Holding Slovenske elektrarne je sporočil, da je dokončno zaprl finančno konstrukcijo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. V teh dneh je namreč HSE s konzorcijem petih bank sklenil dolgoročni kredit v vrednosti 230 milijonov evrov, s čimer se zapira financiranje 1,4 milijarde vrednega projekta. Dogovor z bankami je bil sklenjen tik pred potekom dosedanjega enoletnega posojila, ki zapade konec letošnjega leta. Prva plačila novega kredita bodo zapadla čez dve leti, s čimer je zagotovljena tudi finančna trdnost same HSE. Ta je lani zaradi odpisa terjatev pridelala kar 480 milijonov izgube, letošnje leto pa bodo končali z devetinpolmilijonskim dobičkom.

Pregled jutranjih novic končujemo na domači politični sceni. Predsednik Borut Pahor je v pogovoru za Radio Slovenija povedal, da namerava prihodnje leto kandidirati za nov predsedniški mandat.

10:00 Surovine

V današnjem surovinskem britoffu bomo nekoliko razširili pojem surovin, saj si bomo pogledali dogajanje na trgu polprevodnikov oziroma silicijevih čipov.  Ta namreč deluje zelo podobno kot trg surovin. Velika večina množice proizvajalcev mikročipov, katerih imena srečamo, če razstavimo kakšno elektronsko napravo, se ukvarja zgolj z načrtovanjem čipov, njihovo izdelavo pa prepustijo peščici specializiranih tovarn. Zmogljivosti teh tovarn so razmeroma nefleksibilne. Izjemno visoki stroški, ki so povezani s posodabljanjem proizvodnih linij, zahtevajo načrtovanje proizvodnih zmogljivosti za več let vnaprej. Zaradi tega je sektor pogosto izpostavljen visokim nihanjem cen, do katerih prihaja zaradi razlike med ponudbo in povpraševanjem. Svojo vlogo pa ima tudi vedno manjša konkurenca, saj se je panoga močno konsolidirala.

Kljub upadanju prodaje osebnih računalnikov in upočasnjeni rasti prodaje pametnih telefonov povpraševanje po silicijevih čipih narašča hitreje od pričakovanj. Deloma je razlog za to povečanje zmogljivosti elektronskih naprav. Še pomembnejše pa je povečano povpraševanje po polprevodniških spominskih čipih, ki jih izdelujejo podobno kot mikroprocesorje. Te čipe, imenovane tudi DRAM, ki jih najdemo v skoraj vsaki elektronski napravi, izdeluje zgolj šest podjetji v ZDA in Južni Koreji. Zmogljivosti teh tovarn so za leto 2017 že skoraj polno rezervirane, zato lahko še posebno v drugi polovici leta pričakujemo dvig cene teh čipov. Največji proizvajalec spominskih DRAM-čipov je južnokorejski Samsung. Ob pomanjkanju drugih dobaviteljev bo prihodnje leto Samsung dobavljal čipe tudi svojemu velikemu konkurentu na trgu pametnih telefonov Applu.

V zadnjih štiridesetih letih se je število tranzistorjev na enako velikem čipu vsaki dve leti podvojilo. Čedalje višji stroški, ki jih je zahtevala takšna hitrost razvoja, so močno razredčili vrste podjetji, ki izdelujejo silicijeve čipe. Najsodobnejšo razvojno stopnjo, ki jo predstavljajo tranzistorji v velikosti približno 15 nanometrov, tako obvladujejo zgolj še štiri podjetja. Tovarna, ki izdeluje takšne čipe, stane okoli 10 milijard evrov. Pri tako velikih investicijah lahko preživijo zgolj največji proizvajalci, ki imajo posledično tudi večjo moč narekovati cene na trgu.