Konzorcij prodajalcev z slabo banko DUTB, je uspel prodati koprsko podjetje Cimos. Kupec je italijanski finančni sklad Palladio Finanziaria. Ta je za proizvajalca avtomobilskih delov, ki zaposluje 5000 delavcev v Sloveniji, Hrvaškem, v Srbiji in BiH-u odštel zgolj 100 tisoč evrov. Nizka cena je posledica tega, da so Italijani hkrati prevzeli še skoraj 106 milijonov dolga in se obvezali dokapitalizirati Cimos z 20 milijoni svežega kapitala.  S tem pa se postopki še ne zaključujejo. Nad usodo Cimosa visi zahteva hrvaške agencije za zavarovanje hranilnih vlog in sanacijo bank, ki še zmeraj terja za 20 milijonov evrov glavnice, ki bi bila z obrestmi vred od leta 1999 vredna med 40 in 50 milijoni evrov. Družba Palladio Finanziaria sicer še ima dve podjetji v avtomobilski industriji, ki naj bi jih želeli združiti s Cimosom, sedež in razvoj novega podjetja pa naj bi ostal v Kopru. Skoraj gotovo pa je, da bo Cimos zmanjšal število zaposlenih, ni pa še znano kje.

V Kigaliju, prestolnici Ruande je bil sklenjen okolijski dogovor o zmanjšanju in postopnem umiku uporabe fluoriranih ogljikovodikov (HFC), ki spodbujajo učinek tople grede. Čeprav ti plini predstavljajo le majhen delež toplogrednih plinov, so lahko tudi več tisočkrat bolj učinkoviti pri lovljenju toplote v zemljini atmosferi od ogljikovega dioksida. Uporabljajo se v hladilnih napravah, kot so hladilniki in klimatske naprave. Dogovor je nadaljevanje Montrealskega protokola iz leta 1987, ki je iz uporabe umaknil  klorofluoroogljikovodike, ki so povzročali ozonsko luknjo in so se prav tako uporabljali v hodilnih napravah. Po sprejetju tega protokol te pline zamenjali fluorirani ogljikovodiki. Dogovora v Kigaliju države zaradi tega ne bodo rabile ponovno ratificirati.

Dogovor je precej strožji od nedavnega okolijskega dogovora v Parizu, ki omejuje izpuste ogljikovega dioksida. Dogovor vsebuje konkretne cilje, kazni za neupoštevanje, dogovor o pomoči bogatih držav revnim in določeno časovnico. Države so razdeljene v tri skupine. Evropa, ZDA in druge razvite države, bodo prenehale izdelovati HFC-je do leta 2018 in zmanjšale njihovo uporabo na 15 odstotkov vrednoati iz leta 2012 do leta 2036. Večino ostalega sveta, med njimi Kitajska, celota Afrika in Brazilija bo porabo ustavila do leta 2021 in jo zmanjšala na 20 odstotkov tiste iz leta 2021 do leta 2045. Manjša skupina držav z vročim podnebjem pa bo porabo ustavila leta 2028 in jo zmanjšala na 15 odstotkov vrednosti iz leta 2025 do leta 2047.

Vsaj trideset ljudi je umrlo v samomorilskem bombnem napadu v Bagdadu. Tarča so bili šiitski verniki, ki so se udeležili verskega dogodka. V okolici Mosula, na severu države pa se zaključujejo priprave Iraške vojske in kurdskih Pešmerg, ki nameravajo v kratkem začeti ofenzivo na to mesto. Mosul, kje trenutno živi več kot pol milijona ljudi, je Islamska država zavzela poleti leta 2014 in je največje mesto pod nadzorom te skupine. V okolici mesta je zbranih okoli 60 0000 vojakov, med njimi tudi pripadniki Ameriških, Britanskih in Francoskih posebnih enot, ki bodo pomagali pri usmerjanju letalskih napadov zahodnih sil.