BritOFF preklica ukrepa

BritOFF preklica ukrepa

Aktualno-politična novica
2. 4. 2017 - 14.04
 / BritOFF

Venezuelsko vrhovno sodišče je preklicalo svojo sredino odločitev in kongresu vrnilo moč zakonodajne funkcije. Na odločitev je vplival predsednik Nicolas Maduro, ki je vrhovno sodišče v televizijskem nagovoru pozval k reviziji odločitve, potem ko je bila prvotna odločitev povod za domače proteste ter notranje in mednarodne kritike. Čile, Peru in Kolumbija so v znak neodobravanja iz države umaknile svoje veleposlanike, Mercosur pa je sklical izredni sestanek o Venezueli, katere članstvo je suspendirano od lanskega decembra. Bolj presenetljiva od mednarodnega obsojanja - na primer Združenih narodov - je bila kritika privržencev predsednika NIcolasa Madure, med drugim vrhovne tožilke Luise Ortege. Opozicija potezo predsednika praznuje na ulicah Caracasa, vendar opozarja, da rezultat revizije vrhovnega sodišča na pobudo predsednika kaže na odvisnost sodišč od predsednika. Del prvotne odločitve vrhovnega sodišča ostaja, tako bo predsednik lahko investiral v naftno industrijo brez soglasja Kongresa.

Španski zunanji minister Alfonso Dastis pa je nakazal omehčanje starega španskega odnosa do zahtev po odcepitvi. Izjavil je namreč, da se Španija sicer zavzema za združeno Veliko Britanijo in nasprotuje odcepitvi Škotske, vendar pa ne bodo z vetom preprečili vstopa Škotske v Evropsko unijo. Španska politika si je do zdaj zaradi nasprotovanja katalonski neodvisnosti puščala možnost veta na škotski vstop v Evropsko unijo. Zdaj pa le poudarjajo, da mora Škotska v Evropsko unijo vstopiti skozi pogajanja. Škoti so na referendumu o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije večinsko glasovali za obstanek.

Danes je dan volitev. Predsedniške potekajo v Srbiji in Ekvadorju, v Armeniji pa volijo parlamentarne poslance.  gre za prve volitve po letu 2015, ko so Armenijci na referendumu z namenom državo preobraziti v parlamentarno republiko. Spremenjeni ustava prinaša premieru veliko pristojnosti, ki so prej pripadale predsedniku in daje večjo avtonomnost parlamentu. Druge spremembe so, da mora predsednik izvirati iz večinske parlamentarne stranke, parlament pa bo voljen po proporcionalnem sistemu. Čeprav naj bi bil ukrep namenjen okrepitvi opozicije, ki še nikoli ni zmagala preko volitev, opozicija obtožuje predsednika Serža Sarkisjana, da je amandmaje predlagal, ker želi po končanem mandatu leta 2018 kot predsednik Republikanske stranke kandidirati za premirja. Obtožujejo ga tudi ustrahovanja volilcev, poskusov kupovanja glasov in volilne ponaredbe. Mednarodni opazovalni Organizacije za varnost in sodelovanje pa se pripravljajo tudi na možnost nasilja. Volitve leta 2008, na katerih je zmagal predsednik Serž Sarkisjan so se končale z nasiljem med policijo in podporniki opozicije in z desetimi mrtvimi.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.