8:05 novice

Kraljevina Swaziland od včeraj ne obstaja več. Po novem se imenuje Kraljevina eSwatini. Država, ukleščena med ozemlje Republike Južne Afrike in Mozambika, se je s tem otresla kolonialnega imena - podobno kot je ob osamosvojitvi Bečuanaland postala Bocvana, Njasaland je postal Malavi, Basutoland pa Lesoto. Spremembo imena je oznanil kralj Mswati III. na praznovanju 50. obletnice osvoboditve eSwatinija izpod britanskega kolonialnega jarma.

Temelji državne ureditve pa se menjajo tudi na drugi strani Atlantika - na Kubi. Novi kubanski predsednik je Miguel Mario Diaz-Canel, ki je na mestu predsednika države zamenjal Raula Castra. Diaza-Canela naj bi za svojega naslednika izbral Castro, kubanski parlament pa ga je marca potrdil z nekaj manj kot stoodstotno podporo. Diaz-Canel je bil do sedaj minister za visokošolsko izobraževanje in podpredsednik. Castro sicer še do leta 2021 ostaja prvi sekretar kubanske komunistične stranke, tega leta pa naj bi tudi vodenje stranke prevzel Diaz-Canel.

Sirska vlada je sporočila, da vrača najvišje francosko državno odlikovanje - veliki križ častne legije - ki ga je leta 2001 prejel sirski predsednik Bašar al Asad. Iz vlade sporočajo, da predsedniku Asadu ni v čast nositi odlikovanja zasužnjene države, ki sledi Združenim državam Amerike in podpira terorizem. Zato so odlikovanje predali romunskemu veleposlaništvu v Damasku, ki zastopa francoske interese v Siriji. Odlikovanje je Asadu podelil takratni francoski predsednik Jacques Chirac kmalu po tem, ko je Asad vajeti oblasti prevzel od svojega očeta Hafeza al Asada. S svojim velikim križem častne legije pa se še vedno lahko baha ruski predsednik Vladimir Putin, ki ga je leta 2006 prav tako prejel od Chiraca.

10:05 evropske novice

Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero poziva Evropsko komisijo, naj ponovno preuči postopek imenovanja Martina Selmayrja na mesto generalnega sekretarja Evropske komisije. Selmayr je nekdanji vodja kampanje Jeana-Clauda Junckerja za mesto predsednika Evropske komisije, po tem pa je služil kot vodja Junckerjevega kabineta. Najvišjo birokratsko funkcijo v Evropski komisiji je nastopil 1. marca po hitrem postopku, ki ga evropski poslanci smatrajo za problematičnega. Na novi funkciji pa bo predvidoma ostal tudi po tem, ko Juncker prihodnje leto zaključi svoj mandat.

Selmayr je bil najprej imenovan na mesto namestnika generalnega sekretarja Evropske komisije. Njegova edina protikandidatka za to mesto je bila Selmayrjeva namestnica, ki pa je od kandidature odstopila. Le nekaj minut za imenovanjem je takratni generalni sekretar - Nizozemec Alexander Italianer - napovedal svojo upokojitev, Evropska komisija pa je na njegovo mesto imenovala Selmayrja. Nizozemska poslanka Sophia In’t Veld iz liberalne stranke ALDE je svoje nestrinjanje s postopkom opisala sledeče:

Izjava

Evropski parlament Komisiji očita netransparentnost Selmayrjevega vrtoglavega vzpona in jo poziva, naj postopek ponovno preuči in ponovi, da se bodo za funkcijo lahko prijavili tudi drugi kandidati. Hkrati Komisijo poziva, naj do konca leta pripravi nov pravilnik o imenovanju visokih funkcionarjev. Hkrati pa so poslanci zavrnili predlog treh poslancev, s katerim bi Komisijo pozvali, naj Selmayr takoj odstopi s svoje nove funkcije.

Selmayr je javnost razburjal tudi z dejanji pred in po svojem imenovanju. Decembra je s svojim uporabniškim računom urejal članek o sebi na Wikipediji. Evropska komisija je tako morala v začetku aprila odgovarjati na vprašanja poslancev, zakaj je Selmayr to storil in zakaj se je urejanja lotil ob 3:45 zjutraj. Komisija trdi, da je Selmayr popravil le nekaj faktičnih napak v članku. Februarja pa so se bruseljski novinarji naslajali nad Selmayrjevim amaterizmom, potem ko je objavil sliko sebe za pisalno mizo, na kateri je viden seznam zasebnih telefonskih številk evropskih komisarjev.

Filipinska vlada je Evropski parlament obtožila vpletanja v notranje zadeve Filipinov. Obtožba sledi pozivu Evropskega parlamenta, naj Filipini prekinejo vojno proti drogam in ustavijo načrte za ponovno uvedbo smrtne kazni. V vojni proti drogam na azijskem otočju so represivni organi po uradnih podatkih filipinske vlade v zadnjih dveh letih ubili nekaj več kot 4000 ljudi, organizacija Human Rights Watch pa trdi, da je ta številka več kot trikrat višja. V nedeljo so Filipini pridržali in iz države izgnali tudi predstavnika Stranke evropskih socialistov Giacoma Filibecka. Obtožili so ga nelegalnih političnih aktivnosti, ko se je hotel udeležiti dogodka v organizaciji sestrske stranke v filipinskem mestu Cebu.

Evropski parlament je sprejel novo evropsko zakonodajo o krožnem gospodarstvu. Ta države članice obvezuje, da do leta 2030 zmanjšajo količino zavržene hrane za polovico in reciklirajo 70 odstotkov embalaže. Evropska unija je sicer letos sprejela strategijo, ki predvideva, da bo do leta 2030 vsa embalaža reciklirana, a to ostaja zgolj cilj strategije, ne pa tudi zaveza. Poleg tega nova zakonodaja do leta 2035 predvideva še reciklažo 65 odstotkov vseh gospodinjskih odpadkov, največ desetina gospodinjskih odpadkov pa lahko tega leta konča na deponijah. Preostalih 25 odstotkov bodo države lahko sežgale. Trenutno v državah Evropske unije na smetišča roma četrtina vseh gospodinjskih odpadkov. Ambicioznosti zastavljenih ciljev navkljub pa gospodinjski odpadki, na katere se nanaša nova zakonodaja, po teži prispevajo le 8 odstotkov vseh odpadkov v Evropski uniji. Največ odpadkov - dobro tretjino - proizvede gradbeni sektor, sledijo rudarska in proizvodna podjetja.

Predsednik francoske Pete republike, koprinc Andore in up Evrope Emmanuel Macron je obiskal Evropski parlament. V nagovoru je nakazal podporo vzpostavitvi evropskega sklada za podporo skupnostim, ki sprejemajo migrante. Naklonjen je tudi ideji, da bi Evropska unija obdavčila dohodke digitalnih podjetij in ne njihovega dobička, s čimer bi se izognili težavam pri obdavčevanju multinacionalnih digitalnih podjetij. Sredstva iz teh davkov bi po Macronovem mnenju morala romati neposredno v evropski proračun in ne v proračune držav članic. Neposredno financiranje evropskega proračuna bi po njegovem mnenju v prihodnosti lahko okrepili tudi z obdavčevanjem izpustov ogljikovega dioksida. Poslanec Zelenih Philippe Lamberts je Macronu na zasedanju podaril plezalno vrv, s čimer mu je sporočil, da bo za izvršitev visokih ambicij potreboval nemalo pomoči.

Bolj konzervativen pogled pa je francoski reformator zavzel pri vprašanju statusa Strasbourga kot drugega sedeža Evropskega parlamenta. Za kritiko mesečnega premikanja celotne zasedbe Evropskega parlamenta ni imel posluha. Poudaril je, da Strasbourg ostaja evropsko mesto. Evropski poslanci so od Macrona pričakovali tudi namig, kateri evropski politični stranki bi se utegnil priključiti na volitvah prihodnje leto. A jih je razočaral in izjavil, da si pri tem vprašanju dopušča svobodo. Je pa izrazil podporo sistemu tako imenovanih spitzenkandidatov, po katerem bi prihodnji predsednik Evropske komisije prihajal iz stranke, ki dobi največ glasov na volitvah v Evropski parlament. Po postanku v Strasbourgu se je Macron odpravil še na obisk v resnični center moči v Berlin.