Ob 10. uri  

Evropski parlament je teden, ki vsebuje tudi rojstni dan Evrope, obeležil z resolucijami o begunskih otrocih, testiranju kozmetike na živalih ter medijski svobodi in neodvisnosti.

Glede otrok beguncev, ki v Evropo prispejo brez spremstva, je Evropski parlament sprejel zakonsko nezavezujočo resolucijo, ki breme ravnanja z otroki brez spremstva prelaga na ramena članic in Evropske komisije. Članice naj bi tako okrepile meddržavno sodelovanje pri iskanju manjkajočih otrok oziroma žrtev trgovine z belim blagom. Po mnenju parlamenta bi morali begunske otroke in družine z otroki, medtem ko preverjajo njihovo upravičenost do azila, tudi naseliti v začasna stanovanja, ne pa jih zadrževati v zbirnih centrih. Parlament je tudi vztrajal, da bi Evropska komisija v primeru daljšega, sistematičnega zadrževanja otrok znotraj zbirnih centrov morala kaznovati članice, ki se ne bi držale pravila, da naj otrok znotraj zbirnih centrov ne zadržujejo. Poslanci upajo, da bi s temi ukrepi zmanjšali število otrok, ki pobegnejo in jih nato ugrabijo trgovci z belim blagom. Da bi bila varnost otrok povečana, bi ti otroci morali čim prej dobiti spremljevalce. Poleg te pospešitve postopkov dodelitve odraslega spremljevalca je parlament članice pozval še k čimprejšnji preselitvi otrok brez spremstva iz Italije in Grčije v ostale članice.

Opolnomočen z raziskavo Evrobarometra, ki kaže, da 90 odstotkov Evropejcev meni, da bi Evropska unija morala storiti več za izboljšanje dobrobiti živali po svetu, je parlament pozval k mednarodni prepovedi testiranja kozmetike na živalih. Poslanci so z zakonsko nezavezujočo resolucijo pozvali članice, naj sprožijo mednarodno kampanjo za ukinitev testiranja kozmetike na živalih do leta 2023. Da bi v ukrep prepričali 80 odstotkov držav, kjer je testiranje kozmetike na živalih legalno, so poslanci poudarili, da se obseg evropske kozmetične industrije po letu 2013, po ukinitvi takšnega testiranja, ni zmanjšal. Poslanci so tako pozvali članice Evropske unije, da naj v mednarodnem prostoru dosežejo sprejem konvencije Združenih narodov, ki bi vsem državam prepovedovala testiranje kozmetike na živalih.

Poleg deljenja nasvetov drugih deželam so poslanci tudi opozorili, da se v Evropi pogosto znajdejo kozmetični izdelki, katerih sestavine so bile testirane na živalih izven Evrope, česar pa ponovno testiranje znotraj EU ni zaznalo. Evropska unija mora tako dostopati do boljših informacij o uvoženih izdelkih ali njihovih surovinah, da ne bi tako nikoli na police postavila izdelka, ki je bil testiran na živalih.

Očitno so poslanci praznovanje dneva Evrope raztegnili na celoten teden. V še tretji močno podprti, a zakonsko neobvezujoči resoluciji so se poslanci zavzeli za zaščito medijske raznovrstnosti in svobode. Poslanci so Evropsko komisijo pozvali, da ustvari stalen del proračuna Unije, namenjen podpori Monitorja pluralizma medijev. Gre za projekt Centra za medijski pluralizem in svobodo, s katerim ta nevladna organizacija preverja ovire za medijski pluralizem v članicah. Projekt je Evropska unija delno že financirala od leta 2014, vendar ne iz stalnega sklada, kot sedaj predlagajo poslanci. Projekt Monitor pluralizma medijev bi poslanci dopolnili z neodvisnim in nevtralnim organom, ki bi sprejemal podatke o grožnjah novinarjem in o njih poročal. Ta organ bi deloval v sodelovanju z obstoječimi novinarskimi organizacijami. Poslanci so od Evropske komisije zahtevali aktivnejšo vlogo v boju za medijsko svobodo in jo pozvali, naj poskuse okrnitve medijske svobode vlad članic obravnava kot sistemsko in resno zlorabo oblasti. Zato so parlamentarci Komisijo pozvali, naj spiše tako imenovano direktivo Anti-SLAPP oziroma direktivo proti strateškim tožbam zaradi sodelovanja javnosti. Z oznako “SLAPP tožbe” so mišljene tožbe, pri katerih podjetje ali pa organizacija, vlada in tako dalje toži novinarja in njegov medij le z namenom, da bi ga utišala.

Poslanci so v resoluciji tudi potrdili, da morajo imeti tiskani in spletni mediji enake pravice. Na podlagi tega principa je Komite za pravo internetne korporacije prosil, da naj plačajo za uporabo člankov četrte veje oblasti. Razprava o sprejemu tega zakona poteka že dve leti, sedaj je mnenje o pravilnosti ukrepa izrazil še Komite za pravo. Po novem pravilu tako internetna podjetja, kot sta Google ali Facebook, ne bi mogla zastonj objavljati člankov uveljavljenih novinarjev na svoji strani. O sprejemu takšnega ukrepa proti internetnim podjetjem bo junija glasoval celoten parlament.

Evropski parlament je, poleg Evropske komisije, prejel pismo več nevladnih organizacij, ki kritizira način financiranja Evropske unije v državah v razvoju. V pismu nevladnih organizacij, denimo ActionAid in Oxfam, predlagajo, da naj Evropska komisija zamrzne razširitev Programa zunanjih investicij. To je program, ki uradno financira socialo, izobraževanje, zdravstvo in infrastrukturo, vendar mu nevladne organizacije očitajo, da predvsem vlaga v zasebna investicijska podjetja, ki bi rada delovala v Afriki. Nevladne organizacije pa opozarjajo, da ne obstaja nobena študija, ki bi dokazovala, da vlaganje v infrastrukturo zmanjšuje revščino ali diskriminacijo. Nevladniki bi zato raje videli, da bi Evropska komisija v okviru tega programa zmanjšala sredstva za gradnjo infrastrukture in jih več namenila za zdravstvo, socialno politiko in umetnost.

Ob 8.uri 

Carles Puidgemont, nekdanji katalonski predsednik, je zavrnil možnost, da bi znova postal predsednik Katalonije. Po zakonu, ki ga je katalonski parlament sprejel prejšnji teden, bi sicer lahko bil izvoljen za predsednika, četudi biva v Nemčiji. Takoj po sprejetju tega zakona so stranke, ki podpirajo neodvisnost Katalonije, spet želele imenovati Puigdemonta za predsednika Katalonije. Ta zakon je trenutno neveljaven, saj je španska vlada glede njegove legitimnosti sprožila spor na ustavnem sodišču, to pa je do konca obravnave zaustavilo izvajanje nove zakonodaje. Carles Puidgemont je za odločitev o tem, da kandidatura ne bo sprejeta, okrivil pritiske španske vlade, ki ji očita nespoštovanje volje Kataloncev. V videu je parlamentu še sporočil, da jim kot kandidata za predsednika predlaga Quima Torro. Torra je član Puigdemontove stranke Skupaj za Katalonijo. V primeru, da katalonski parlament do 22. maja ne uspe izvoliti novega predsednika, ki bi ga španska vlada sprejela kot legitimnega, bodo predčasne volitve v sredini julija.

Poljski parlament pa je sprejel dopolnila k pravosodni reformi. Dopolnila, sprejeta poleg za Evropsko unijo najbolj spornih členov, tako na primer omejujejo pooblastila pravosodnega ministra. V dopolnilih so zapisane tudi dodatne regulacije pomožnih odvetnikov. Z uvedbo teh dopolnil želi Poljska doseči preklic postopka Evropske komisije proti Poljski. Evropska komisija je namreč decembra sprožila sedmi člen lizbonske pogodbe. Sedmi člen ustave bi državam članicam omogočil, da razglasijo, da je vladavina prava na Poljskem ogrožena, in da posledično določijo sankcije proti državi. Trenutno sta Poljski in Evropska unija  v pogajanjih, ki so bila aprila ocenjena za uspešna.

Novi armenski premier Nikol Pašinjan pa začenja svoj mandat z zamenjavo zaposlenih. Danes je naznanil, da je odpustil vodji policije in varnostnih služb. Novi vodja policije je tako na primer Valerij Osipjan, ki je nedavno protestiral v bližini.