Ob 10.05

Na današnji dan leta 1929 se je začela šestojanuarska diktatura. Kralj Aleksander I. Karađorđević je takrat ljudstvu oznanil, da »med narodom in kraljem ne more in ne sme biti več posredovalca«. Nad poslance je zato poslal vojsko, policijo in žandarmerijo, ki naj bi osvobodile narodno skupščino poslanskih okupatorjev. Ko je predsednik skupščine Ivan Hribar vprašal, zakaj naj bi bili poslanci okupatorji, je dobil odgovor: »Narodni poslanci so nepooblaščeno okupirali to zgradbo, ki je bila konjeniška kasarna kraljeve garde.«

A današnji BritOFF ne bo posvečen šestojanuarski diktaturi, o kateri ste se, drago poslušalstvo, gotovo naposlušali že v šolskih klopeh. Namesto tega nadaljujmo z nekim drugim dejanjem kralja Aleksandra, namreč tem, da si je dal potetovirati prsi. Diakon Nenad Jovanović, avtor knjige Grbovi, zastave i himne u istoriji Srbije i Crne Gore, Aleksandrov tatu opiše takole: »Tatu je prikazoval enoglavega orla s široko razširjenimi krili, ki je v krempljih držal meč in okovano puško – šaro. Orel je kronan s heraldično krono, ki je podobna kroni Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti. Naša heraldična znanost se s tem vprašanjem doslej ni ukvarjala, a verjamem, da bodo prihodnja proučevanja dala verodostojen odgovor.« Zakaj se je Aleksander odločil za takšno tetovažo, ni znano, glede na njeno podobnost heraldičnim motivom na grbih pruskih plemičev pa gre morda sklepati, da so razlog povezave med prusko vladarsko hišo in Karađorđevići, saj je Aleksandrova žena, kraljica Marija, prihajala iz rodbine Hohenzollern-Sigmaringen.

Aleksandrov tatu pa ni prvi kraljevi tatu. Angleški kralj Harold II. je nosil številne tatuje, po katerih so tudi prepoznali njegovo truplo po bitki pri Hastingsu leta 1066. Edvard VII. Britanski si je še kot valižanski princ na obisku v Sveti deželi leta 1862 dal na roko tetovirati jeruzalemski križ, njegova sinova pa sta si dvajset let kasneje ob obisku Japonske na roke vtetovirala zmaja. V Rusiji so tatuje nosili Peter Veliki, Katarina Velika in Nikolaj II. Konec 19. in v začetku 20. stoletja so tatuji postali zelo priljubljeni med aristokracijo. Mati Winstona Churchilla, Lady Randolph Churchill, je denimo imela na zapestju tetovirano kačo.

Tatujev pa v zahodnem svetu ni nosila le aristokracija. Posebej sloviti po tetovažah so bili mornarji, katerih tatuji so nosili posebne pomene. Mnogi so imeli denimo na eni nogi tetoviranega prašiča, na drugi pa petelina, živali, ki ne znata plavati in za kateri so verjeli, da jih bosta hitro ponesli na breg v primeru brodoloma. Dalje so določeni tatuji mornarjev odslikavali mornarjeve že opravljene poti. Tetovirana opremljena ladja je denimo pomenila, da je mornar že preplul Rt Horn, tatu sidra je pomenil, da je preplul Atlantski ocean, tatu zmaja je nakazoval, da je njegov nosilec služil na Kitajskem, tatu želve pa, da je prečkal ekvator.

A zgodovina tatujev v zahodnih družbah s tem še ni izčrpana. V Rimskem cesarstvu so mnogi zgodnji kristjani v znak vere nosili vtetovirane križe. Okoli leta 325 je cesar Konstantin prakso tetoviranja križev na obraze prepovedal z utemeljitvijo, da je obraz ustvaril bog po svoji podobi in zato ne sme biti iznakažen. Leta 787 pa je krščanska cerkev obsodila vsakršno tetoviranje katerega koli dela telesa, pri čemer še vedno vztraja. V kasnejših stoletjih, ko se je v Evropi in Ameriki razširilo sužnjelastništvo, so se tetoviranja posluževali nekateri sužnji. Menili so namreč, da jih bo na hrbet vtetovirana podoba križanja branila pred bičanjem. Noben kristjan, še tako krut, v teoriji, ne bi storil česa tako bogokletnega, da bi udaril po podobi križanega.

Ob 8.05

Sodišče v Čilu je ovrglo obtožbe zoper feministično glasbeno skupino Las Tesis, katere delo je tudi popularna pesem Posiljevalec na tvoji poti, ki so jo množično prepevale protestnice po vsem svetu od novembra 2019 dalje. Takratni množični protesti v Čilu so se sprevrgli v nasilje, zaradi česar je policija vložila tožbo zoper skupino. Trdili so namreč, da je prav ta pesem spodbudila sovraštvo in nasilje nad ubogimi policisti. A sodišče je odločilo, da ni nobenega dokaza za obstoj jasne povezave med pesmijo in nasiljem, ki so ga na protestih utrpeli.

V Palestini so frakcije ljudskega odpora na ministrstvu za zadeve priprtih Palestincev na izrednem zasedanju razpravljale o vse številčnejših okužbah z novim koronavirusom med priprtimi in zaprtimi Palestinci. Po koncu zasedanja so organizirali protest proti izraelskim oblastem in pozvali mednarodno skupnost, naj zaščiti palestinske zapornike. Med okoli 5000 Palestinci, zaprtimi v 24 izraelskih zaporih in priporih, se jih je okužilo 200. Lani je namreč izraelsko vrhovno sodišče razsodilo, da palestinskim zapornikom ne pripada pravica do socialnega distanciranja. Predstavniki palestinskih frakcij trdijo, da so izraelski zapori zaradi svoje prenatrpanosti potencialni epicentri širjenja bolezni. Spomnimo, da so se palestinske rivalske frakcije, med njimi Fatah, Hamas, Islamski džihad in druge, lanskega septembra poenotile in razglasile Združeno narodno poveljstvo ljudskega odpora v odgovor na normalizacijo odnosov med Izraelom in nekaterimi arabskimi državami ter ponovile zahtevo po samostojni Palestini.

Samoodločbe pa si ne želijo le v Palestini. V Pakistanu so kašmirski aktivisti s protestom zahtevali, naj Združeni narodi razpišejo referendum o priključitvi Kašmirja bodisi Pakistanu bodisi Indiji. Obenem so opozarjali na kršenje človekovih pravic Kašmircev s strani indijskih oblasti. Kašmir je namreč od leta 1947 razdeljen med Indijo in Pakistan, obe državi pa trdita, da jima pripada v celoti. Medtem je Indija večinsko muslimanski zvezni državi Džamu in Kašmir avgusta leta 2019 ukinila poseben status, ki ji je zagotavljal dokajšnjo avtonomijo, ter uvedla številne restriktivne ukrepe za tamkajšnje prebivalstvo.