Koalicijski poslanci so pretekli petek brez poslancev Nove Slovenije in skupaj s poslanci SNS-a ter poslancema italijanske in madžarske manjšine v državnem zboru vložili predlog za izvedbo posvetovalnega referenduma o ustanovitvi občine Golnik, ki spada v Mestno občino Kranj. Ideja o ustanovitvi nove občine na območju Golnika in okolice je stara že nekaj desetletij. Za glavno pobudnico vložitve predloga za odcepitev severnega ruralnega dela občine Kranj v parlamentarnih vrstah velja poslanka SMC-ja Mateja Udovč, ki prihaja iz Zgornjih Bitenj pri Kranju. Zgornje Bitnje sicer ležijo na jugu mestne občine in se jih odcepitev ne tiče.

Udovč so pobudo za osamosvojitev sedmih krajevnih skupnosti od kranjske mestne občine predstavili člani civilne iniciative Iniciativa S Kranj. Eden od predstavnikov iniciative je predsednik Krajevne skupnosti Goriče Gregor Grašič, ki meni, da se bo podeželje razvijalo hitreje in bolje, če bo v lastni občini. V civilni iniciativi pomembno vlogo igra tudi nekdanja direktorica Slovenske turistične organizacije Barbara Gunčar, ki sedi v kranjskem mestnem svetu.

Nova občina Golnik s sedežem v Predosljah bi, kot že rečeno, združevala sedem krajevnih skupnosti, in sicer krajevne skupnosti Britof, Predoslje, Tenetiše, Trstenik, Golnik, Goriče in Kokrica. Skupaj imajo ti kraji nekaj več kot 10 tisoč prebivalcev, kar je v skladu z zakonom o lokalni samoupravi dovolj za novo občino. V 13.a členu omenjenega zakona piše, da mora imeti občina najmanj 5.000 prebivalcev, se pa v praksi tega zaradi takšnih in drugačnih političnih kupčkanj pogosto ne upošteva. Pobudniki ocenjujejo, da bi letni proračun občine znašal okrog 10 milijonov evrov in da bi se v lastni občini razvijali lažje in bolj pospešeno kot v sklopu velike kranjske občine.

Na sestanku v Goričah, kjer so Udovč sredi septembra predstavili pobudo za novo občino, ni bilo predstavnikov vseh sedmih omenjenih krajevnih skupnosti. Prišla sta le predstavnika krajevnih skupnosti Goriče in Kokrica. Po besedah mestne svetnice Gunčar soglasja vseh krajevnih skupnosti nimajo, saj naj po zakonodaji to sploh ne bi bilo potrebno. So se pa proti odcepitvi izrekli na svetu krajevne skupnosti Golnik. Gunčar pravi, da razlog za »ne« novi občini v Golniku tiči v prijateljevanju predsednika krajevne skupnosti Golnik Marka Ogrizka z enim od podžupanov Mestne občine Kranj.

Na kranjski mestni občini nad predlogom o odcepitvi severnega dela občine kajpak niso navdušeni. Župan Kranja Matjaž Rakovec, ki prihaja iz SD-ja, meni, da pobuda škodi prebivalcem Mestne občine Kranj in da majhne občine težje optimalno naslavljajo potrebe občanov. Poudarja še, da je kranjska občina mestna občina – ta status prinaša več možnosti za sofinanciranje projektov tako iz evropskih skladov kot iz državnega proračuna.

Za izvedbo referenduma predlagatelji v državnem zboru potebujejo večino glasov, a Počivalškova SMC, Janševa SDS, Jelinčičeva SNS in manjšinska poslanca jih premorejo skupaj le 37. Kakšna bo poteza ostalih poslancev, za zdaj še ni jasno. Ugibamo lahko, da bodo proti referendumu glasovali v SD-ju, saj kranjski župan sodi v njihovo kvoto. Ravno tako ni jasno, kako bo postopalo sedem poslancev Nove Slovenije, ki pod referendumski predlog niso podpisani. Izvršilni odbor krščanskih demokratov je namreč odločil, da se bodo pod predlog o ustanovitvi podpisali le, če se bo z ustanovitvijo nove občine strinjala večina, torej štiri od sedmih krajevnih skupnosti, ki bi se združile v občino Golnik. V skladu s koalicijsko pogodbo bi sicer Toninovi morali glasovati za izvedbo referenduma.

V Sloveniji je 212 občin, Golnik bi tako bila dvestotrinajsta. Zadnja novoustanovljena občina je ankaranska, ki se je od Mestne občine Koper odcepila pred desetimi leti. Pobude za odcepitev se v zadnjem času pojavljajo še v Malečniku, kjer se nekateri prebivalci želijo ločiti od Mestne občine Maribor. Podobno se dogaja tudi v novogoriški mestni občini, kjer naj bi nekateri posamezniki tipali teren za odcepitev Trnovsko-Banjške planote.

Za konec spomnimo še na dogovor o višini povprečnine za občine za prihodnji dve leti. Pretekli teden so ga podpisali minister za javno upravo Boštjan Koritnik in predstavniki treh reprezentativnih občinskih združenj. Povprečnina bo v letu 2022 znašala 645 evrov na prebivalca, leta 2023 pa 647 evrov. V tekočem letu ta znaša 628,2 evra.

Vir slike: http://www.gorenjskiglas.si/article/20210917/C/210919828/1003/poslanka-…