DEVETA

Francozi so s približno 50-odstotno udeležbo izvolili svetnike v svojem 101 departmaju. Te volitve so pomenile še tretji poraz za vladajoče socialiste v enem letu, saj so izgubili nadzor nad kar polovico od 60-ih departmajev, ki so jih nadzorovali pred volitvami. Na drugi strani je število departmajev, kjer ima večino, močno povečala konservativna stranka nekdanjega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Francoski obrat na skrajno desno je poleg Sarkozyjeve retorike še bolj očiten ob volilnem uspehu Nacionalne fronte Marine Le Pen, ki sicer nikjer ni dobila večine, je pa dobila veliko število sedežev, kar je Le Pen že označila za veličasten uspeh.

V Nigeriji so se po šesttedenskem zamiku in enodnevnem podaljšanju vendarle končale predsedniške volitve. Štetje glasov še poteka, rezultati pa naj bi bili objavljeni danes. Volitve so sicer potekale s precej zapleti, saj večina elektronskih glasovalnikov po državi ni delovala, na dveh voliščih je eksplodirala bomba, obstajajo pa tudi poročila o mladoletnih volivcih. Vse to nigerijska volilna komisija preiskuje, vendar pa so tudi Združeni narodi zatrdili, da so bile volitve izpeljane uspešno. Med tem so na jugu države že izbruhnili protesti, še več napetosti pa je kljub zavezi obeh predsedniških kandidatov, da bosta rezultate sprejela mirno, pričakovati po objavi le-teh.

Slovenijo bo danes obiskal turški predsednik Redžep Tayip Erdogan, ki se mu bo cel dan posvečal celoten cvet slovenske oblasti. Erdoganu se na obisku pridružujeta tudi gospodarski in zunanji minister ter množica kapitalistov. Človeka, ki sanja o obnovitvi Osmanskega cesarstva in uvedbi predsedniškega sistema ter zapira in pretepa protestnike, ponižuje žrtve nasilja nad ženskami, cenzurira splet in njemu nenaklonjene medije ter na splošno vlada z železno roko, si lahko skupaj s častno stražo ogledate na Kongresnem trgu pol ure pred poldnevom. Pred državo z visoko gospodarsko rastjo in oh-in-sploh priložnostmi si načelnosti pač ne more privoščiti niti najbolj moralna vlada; predsednik Pahor, ki je svojega kolega povabil, pa očitno s tem tudi nima težav.

DESETA

Nizozemsko-angleška multinacionalka Shell je za letos napovedala odpustitev še dodatnih 250 britanskih delavcev na območju Severnega morja. Razlog naj bi bil po njihovih besedah v nujnosti povečanja konkurenčnosti podjetja proti drugim v naftnem sektorju. Tam je kompetitivnost trenutno seveda zaželen in težko dosegljiv cilj vseh podjetij, saj se vsa spopadajo z izjemnim padcem cen nafte v zadnjih mesecih. Za ohranitev dobička je bilo tako treba najti načine nižanja stroškov, kar podjetja večinoma dosežejo z odpuščanjem in delnim spreminjanje izmenskega dela.

Odločitvi močno nasprotujejo britanski sindikati, predvsem UNITE. Pravijo, da podaljšane izmene in zmanjšano število delavcev predstavljajo grožnjo varnosti ter zdravju zaposlenih, in da je Shell tako kot druga podjetja v sektorju, ki zadnje čase izvajajo podobne ukrepe, usmerjen v tekmo do dna. Precej drugače na vse skupaj gledajo podporniki odpuščanj in reform v strukturi dela, kot je na primer Mike Tholen, gospodarski direktor organizacije “Oil and gas UK”, ki predstavlja sektorska podjetja. Še vedno namreč trdijo, da gre za dolgoročno dobro Združenega kraljestva ter energetsko varnost, in pa, pozor, ti ukrepi naj bi v prihodnosti zagotovili sto tisoč visoko usposobljenih delovnih mest.

Kako bodo nova kvalitetna delovna mesta zrasla iz sekanja trenutnih, zaenkrat še ni povsem jasno. Samo pri Shellu gre že za drugo odpuščanje 250 delavcev v zadnjem letu, kar skupaj predstavlja že skoraj petino vseh zaposlenih v britanskem delu Shella. Odpuščanje je med podjetji vsesplošen trend in ima v britanskih razmerah velik vpliv na delavce, saj službe v sektorjih pridobivanja nafte in plina v Severnem morju skupaj zaposlujejo kar 400.000 delavcev.

Zaposlene in sindikate močno moti tudi dejstvo, da je finančno ministrstvo ravno teden prej, ko je Shellova odločitev prišla v javnost, naftni industriji zagotovilo znižanje davkov, s čimer so želeli spodbuditi rast. Kje bo ta razvidna, lahko le ugibamo, a v številu delovnih mest očitno ne. Znotraj sindikatov se tako že govori o možnih načinih upora, najbolj popularna je ideja o stavki. A sama izvedba bo težja, saj se različna podjetja nižanja stroškov dela vseeno lotevajo na različne načine, kar do neke mere omejuje pripravljenost na skupni boj. Ampak ni vse črno, za izvajanje pritiska bi bil čas primeren, saj se bližajo splošne volitve. V predvolilnem času je politika običajno precej bolj dovzetna za popuščanja, če se v zameno obeta kakšen glas več.