DEVETA

Bangladeške oblasti so prepovedale vse proteste in zbiranja, h katerim ob enoletni obletnici volitev poziva vodja opozicijske bangladeške nacionalne stranke Khaleda Zia. Zia in njena stranka se zaradi pomanjkanja neodvisnega nadzora lanskoletnih volitev niso udeležili, kar pomeni, da je Ziina rivalka Sheikh Hasina postala premierka in dobila večino v parlamentu. Vse od takrat potekajo mestoma nasilni protesti podpornikov opozicije, ki zahtevajo nove volitve, vrstijo pa se tudi aretacije. Vodjo opozicije je tako policija brez aretacije v soboto preprosto zaklenila v prostore stranke in jo tam še vedno zadržuje. Čeprav naj bi to preprečilo proteste, pa sta dva opozicijska podpornika danes že umrla v spopadih s policijo in podporniki oblasti.

Na Japonskem je tradicionalna novoletna jed zopet sejala smrt. Devet ljudi, večinoma starejših, se je namreč zadušilo ob goltanju tradicionalnega riževega kolača ”mochi”, 13 pa jih je v bolnišnicah v resnem zdravstvenem stanju. Čeprav oblasti vsako leto opozarjajo, da je lepljivi prigrizek treba dobro prežvečiti in po potrebi narezati na manjše koščke, kolački vsako leto terjajo okoli 10 življenj.

Nigerijska islamistična skupina Boko Haram je zavzela še zadnje mesto na severu zvezne države Borno, ki je bilo pod nadzorom vladnih sil. To so dosegli z zavzetjem vojašnice v mestu Baga in pobitjem več deset vojakov. Mesto je sicer tudi štab multinacionalne vojaške skupine s pripadniki iz Nigerije, Nigra in Čada, vendar pa so bili v času napada v mestu zgolj nigerijski vojaki, ki so se skupaj s civilnim prebivalstvom ob napadu vojaško oboroženega Boko Harama kaj hitro razbežali.

DESETA

Libanonsko ministrstvo za delo je sporočilo, da preučuje vlogo za ustanovitev novega sindikata. Vlogo je vložila Nacionalna zveza sindikatov na pobudo lokalnih gospodinjskih delavcev in predvsem delavk. Če bo ustanovitev sindikata odobrena, bo to šele prvi sindikat za to vrsto delavcev v arabskem svetu, kjer je sicer kar 2,4 milijona gospodinjskih delavk. Te mnogokrat živijo in delajo v na pol suženjskih razmerjih, saj sistem “kafala” oziroma sistem sponzorstva omogoča nekaznovano izkoriščanje.

V Libanonu je takih gospodinjskih delavk okoli 200.000, opravljajo pa predvsem dela služkinj, negovalk in varušk. Največ jih prihaja iz Nepala, Šrilanke, Etiopije in Filipinov. Zaposlitev in življenje nekvalificiranih gospodinjskih delavk in njihovih moških kolegov pretežno v gradbeništvu je v Libanonu po modelu zalivskih držav urejena po sistemu “kafala”. To pomeni, da delavec ali delavka v državi nima lastne pravne subjektivitete, pač pa je za vizo in dovoljenje za bivanje odgovoren sponzor, največkrat delodajalec. Država s to ureditvijo cilja na nadzorovanje delavcev, vendar pa tako izrazito neenako delovno razmerje odpira mnoge možnosti za zlorabe.

Tako so pogoste zlorabe, kot so zapiranje v hišo, odrekanje počitka in dopusta, neizplačevanje plač ter fizično in spolno nasilje. Poleg tega delavci tudi ne morejo enostransko zapustiti službe, saj bi s tem izgubili svoj pravni status v državi. Lanskoletna preiskava nevladne organizacije Anti-Slavery je tako razkrila, da kar petina delavk ne sme zapustiti hiše, mnogim pa so omejeni telefonski klici in socializacija s tovarišicami. Več pozornosti medijev in bolj odločen boj delavk je sicer sprožil šele lanskega novembra objavljeni posnetek samomora etiopijske delavke v Libanonu, ki je skočila z balkona delodajalčevega stanovanja.

Cilj ustanovitve sindikata je tako predvsem izpogajanje kolektivne pogodbe ali vsaj določitev stalnih plač in delavnika. Vendar pa libanonsko ministrstvo za delo predlog še preučuje, saj tuji delavci sindikatov načeloma ne smejo ustanavljati. KLjub temu pa delavke upajo, da bodo ob vključitvi nekaj libanonskih članov in članic do ustanovitve sindikata vendarle upravičene.