SEDMA

Po streljanju v pisarnah francoskega satiričnega dnevnika Charlie Hebdo, ki je terjalo 12 življenj, je francoska policija sprožila obsežno akcijo. Tri osumljence za napad z avtomatskim orožjem na uredništvo revije, ki je pogosto objavljala karikature, ki so se norčevale iz različnih verskih prepričanj in ostalih zablod, je policija že identificirala in opravila prve hišne preiskave. Lovu na osumljence, stare 18, 34 in 36 let, izmed katerih je policija enega nekoč že obravnavala zaradi povezav z džihadisti v Iraku, se bo danes zjutraj pridružilo tudi 350 vojakov. Parižani so medtem napolnili Trg republike in simbolično pokazali, da se ne bodo pustili ustrahovati.

Hekerska skupina CyberBerkut je napadla spletne strani nemške vlade. Napad je povzročil, da včeraj čez dan nekatere strani, med njimi tudi osebna spletna stran kanclerke Angele Merkel, občasno niso bile dostopne. Napad se je sicer zgodil na dan, ko je nemški predsednik Joachim Gauk v Berlinu gostil ukrajinskega premiera Arsenija Jatsenjuka. Poleg imena, ki aludira na specialne enote, ki so pred protestniki lansko leto branile prejšnjo oblast Viktorja Janukoviča, je svoj napad s srečanjem predstavnikov obeh držav povezala tudi sama skupina. Na svoji spletni strani so tako nemško ljudstvo pozvali, naj preprečijo nemško finančno in politično podporo kriminalnemu režimu v Kijevu.

V Sani, prestolnici Jemna, je zaradi eksplozije minibusa umrlo 38 ljudi, več kot 60 pa je poškodovanih. Večina izmed mrtvih in ranjenih je policistov in kadetov, saj je bomba eksplodirala pred policijsko akademijo. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, je pa najverjetneje delo jemenskega krila al-Kaide oziroma drugih sunitskih milic. Bombo je namreč razneslo tik ob taboru borcev iz šiitskega judstva Houthi, ki ima efektivni nadzor nad prestolnico in je v stalnih spopadih s svojimi sunitskimi sodržavljani.

OSMA

Bivši gvatemalski predsednik in vojaški general Efrain Rios Montt se je ponovno izognil sojenju zaradi obtožb genocida. Tokrat je bil razlog za prestavljen datum dejstvo, da je sodnica Irma Jeannette Valdés Rodas v svoji doktorski nalogi pisala o genocidu, kar naj bi vplivalo na njeno presojo. Drugi dve sodnici sta jo tako po pozivu obrambe z glasovanjem izločili iz sojenja.

Montt, ki šteje častitljivih 88 let, je v postopku zaradi genocida in zločinov proti človečnosti iz časov njegovega vladanja v letih 1982 in 1983. V sodnem postopku leta 2013 je sicer že bil obsojen, a je bila odločitev sodišča, ki mu je naložilo 80 let zaporne kazni, po desetih dneh ovržena zaradi proceduralne napake. Številne priče iz prvega sojenja so v vmesnem času umrle. Nevladna organizacija Human Rights Watch pravi, da ponovno zavlačevanje s postopkom kaže na pomanjkanje neodvisnosti sodstva v državi in močne politične pritiske.

Obtožnica trdi, da je Montt odgovoren za smrt več kot 1.700 Majev in razselitev skoraj 30 tisočih. V njegovi 17-mesečni vladavini, ki je le ena izmed epizod v državljanski vojni, ki je trajala med letoma 1960 in 1996, naj bi tako gvatemalska vojska požgala mnoge vasi, pri tem kruto pobijala tudi otroke, mnoge prebivalce žive zakopala, ženske pa mnogokrat prihranila in jih v naslednjih dneh množično posiljevala. Razlog za te grozote nad Maji naj bi bila njihova naklonjenost in pomoč marksističnim oboroženim skupinam, proti katerim se je borila gvatemalska vojska. V tri in pol desetletja trajajočih spopadih je sicer skupaj umrlo okoli 200.000 ljudi.

Tožilstvo tudi v tem procesu obljublja, da jim bo s pomočjo več kot 800 kosov dokaznega gradiva in 100 pričami uspelo še enkrat več dokazati, da je Montt dejansko odgovoren za genocid. Vendar pa je sojenje po izločitvi sodnice Valdes Rodas prestavljeno za nedoločen čas, kar ob slabem stanju obtoženca, ki je bil na zadnjo obravnavo pripeljan v bolniški postelji, zelo verjetno pomeni, da katarze ne bomo dočakali.