Ob 10. uri

V evropskem britoffu se bomo tokrat posvetili spitzenkandidatom oziroma vodilnim kandidatom največjih političnih skupin v evropskem parlamentu. Svoja vodilna kandidata za položaj novega predsednika Evropske komisije sta ta teden na kongresih izbrali največji evropski stranki Evropska ljudska stranka, EPP, in Stranka evropskih socialistov, PES.

EPP je za kraj svojega kongresa izbrala Helsinke, kjer so po dveh dneh za svojega spitzenkandidata delegati z veliko večino izbrali Manfreda Webra. Prejel je 492 glasov, njegov protikandidat, nekdanji finski predsednik vlade in trenutni podpredsednik Evropske investicijske banke, Alexander Stubb, pa jih je dobil le 127. Weber prihaja iz vrst Krščanske unije in je evropski poslanec od leta 2004, od leta 2014 pa je tudi predsednik politične skupine EPP v Evropskem parlamentu. V svojem govoru je volivcem obljubil novo poglavje za boljšo Evropo, prežeto s solidarnostjo in optimizmom, ter Evropo vseh državljanov, ne le elit.

Manj demokratično je do svojega vodilnega kandidata prišla PES. Nizozemcu Fransu Timmermansu je naziv namreč pripadel, ker je iz tekme izstopil njegov edini protikandidat, slovaški komisar in eden od šestih podpredsednikov Komisije, Maroš Šefčovič. Tudi Timmermans je v tem mandatu član Komisije in je njen prvi podpredsednik. Med drugim je pristojen za pravno državo in Listino o temeljnih pravicah. Uradno ga morajo delegati sicer še potrditi na kongresu, ki bo 7. in 8. decembra v Lizboni. Vodilnega kandidata bosta v prihodnjih tednih izbirala še Evropska zelena stranka ter Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo.

Namen spitzenkandidata je, da postane obraz stranke in jo popelje na evropske volitve. Z izbiranjem vodilnih kandidatov naj bi se stranke približale volivcem, ki tako vedo, koga volijo in kdo je kandidat njihove stranke za položaj predsednika Komisije. Kandidati morajo do začetka leta 2019 volivcem predstaviti še svoj program. Položaj spitzenkandidata se je v evropski politiki prvič pojavil pred prejšnjimi evropskimi volitvami leta 2014. Tudi pred tokratnimi volitvami je Evropski parlament, ki voli predsednika Komisije, sprejel resolucijo, v kateri je jasno zapisal, da bo zavrnil vsakega kandidata, ki ne bo vodilni kandidat ene od evropskih strank.

Kdo bo novi predsednik Komisije, bo bolj jasno že po volitvah v evropski parlament maja 2019, saj naj bi po sistemu spitzenkandidatov položaj zasedel kandidat stranke, ki bo prejela največje število glasov. Po volilnih napovedih bo to EPP, sledili bodo Socialisti. Vendar kandidata za predsednika Komisije z dvotretjinsko večino predlagajo voditelji držav članic.

Tako Weber kot Timmermans bosta imela v Evropskem svetu najverjetneje težave. Weber je kot Nemec sporen za francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki bi precej lažje podprl drugega kandidata EPP, Finca Stubba. Timmermans pa bo imel težave z Madžarsko, Poljsko in Romunijo, torej državami, s katerimi se je spopadel v svoji vlogi komisarja, pristojnega za vladavino prava.

Novega šefa Komisije bo Parlament izvolil julija 2019, novo Komisijo pa bomo dobili jeseni 2019.

Ob 8. uri

V Varšavi bo le lahko potekal za 11. november napovedan shod ob stoletnici poljske osamosvojitve. Sodišče je namreč razveljavilo prepoved županje Hanne Gronkiewicz-Waltz. Organizatorji iz Nacionalnega radikalnega tabora so nad odločitvijo seveda zadovoljni, županja pa je ponovno opozorila, da je njeno mesto zaradi nacionalizma že dovolj pretrpelo. Kot smo že poročali, je županja shod prepovedala tudi zaradi pomanjkanja policistov in tako nezmožnosti zagotavljanja varnosti. Po prepovedi prvega shoda je sicer vladajoča stranka Zakon in pravičnost Poljake povabila na drugi shod po isti trasi. Ali bosta potekala oba shoda, še ni jasno.

Posebni poročevalec Združenih narodov za Libijo je dejal, da naj volitve v državi potekajo šele po zaključku posebne nacionalne konference, in ne prej kot spomladi 2019. S tem je tudi uradno pokopal upe, da bi volitve v državi lahko izpeljali že 10. decembra letos. Poročevalec je še dejal, da je parlament, ki so ga priznali Združeni narodi, namenoma zavlačeval z glasovanjem o volilni zakonodaji, saj v volitvah vidi grožnjo. Nacionalno konferenco želijo Združeni narodi sicer izpeljati na začetku leta 2019. Na njej naj bi se sestali predstavniki libijskih oboroženih skupin, plemen, mest in regij ter premostili svoje razlike.

Odbor Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je seznanil s stanjem v sadjarstvu, ki je v krizi. Prizadel ga je tako ruski embargo kot dve zaporedni pozebi. Letos pa je jabolk dovolj, celo preveč in so na trgu viški. Odkupne cene so zato nizke, jabolka pa zaradi bolezni tudi slabše kakovosti. Sadjarji si za spopadanje s krizo v sektorju želijo več pomoči države, predvsem pogrešajo večjo promocijo, znanje in svetovanje. Člani odbora iz stranke SDS, na pobudo katerih je bila seja tudi sklicana, si želijo sistemskih rešitev, ki bi ublažile udarce ob slabi letini. Koalicijski poslanci pa so izpostavili, da naravi ne moremo ukazovati. Odbor se je razšel s sklepom, da je treba še naprej spodbujati porabo lokalnega sadja.