Drugi petkov Britoff posvečamo dogajanju v Evropskem parlamentu, kjer so se ta teden pripravljali na zasedanje v Strasbourgu, ki bo naslednji teden. Tokrat o nekaj primerih zakonodaje, ki je trenutno v pripravi in ob kateri se lomijo kopja različnih političnih in lobističnih vplivov.

Eno izmed področij, kjer so pogajanja še posebej ostra, so že tradicionalno pravila, ki regulirajo avtomobilsko industrijo, predvsem vprašanje izpustov izpušnih plinov. Lani, slabi dve leti po škandalu Diselgate, ko je bilo razkrito goljufanje avtomobilskih proizvajalcev pri izmeri izpustov, je Evropska unija sprejela nova pravila o testiranju novih avtomobilov. Pravilnik, dolg 736 strani, je prišel v veljavo konec lanskega leta.

Sedaj ko je bil sprejet pravilnik o novih testih, se je politični in lobistični boj preselil na vprašanje o tem, kako visoke naj bodo omejitve izpustov. Veljavna pravila zapovedujejo zmanjšanje izpustov na 95 gramov ogljikovega dioksida na prevoženi kilometer. Komisija predlaga, da se dovoljene emisije ogljikovega dioksida do leta 2030 zmanjšajo za 30 odstotkov.

Socialdemokrati, ki so v parlamentu druga največja skupina, predlagajo zmanjšanje za 40 odstotkov. Lani je komisiji to stopnjo predlagalo tudi šest držav članic: Avstrija, Belgija, Nizozemska, Portugalska, Irska, Luksemburg in Slovenija. Socialdemokrati predlagajo tudi spremembo v metodologiji za izračun dovoljenih emisij. Izračun emisij je sedaj odvisen od teže vozila, predlagani sistem pa bi upošteval njegovo površino.

Proizvajalcem zapovedane stopnje emisij ni treba doseči pri vseh avtomobilih, ki jih prodajo, ampak zgolj v povprečju. Lahko proizvedejo tudi avtomobile z višjimi izpusti, če jih izravna prodaja avtomobilov z izpusti, nižjimi od zapovedane meje. Stopnja odstopa od zapovedane povprečne ravni izpustov je trenutno odvisna od teže avtomobila. Težjim avtomobilom je dovoljeno večje preseganje stopnje izpustov. Pristop je bil sprejet pred desetimi leti pod pritiskom Nemčije in njenih avtomobilskih koncernov. Velik delež nemške avtomobilske industrije je namreč vezan na trg prestižnih vozil z močnimi motorji, ki imajo višje izpuste.

Metodo za izračun skrajnih vrednosti izpustov, ki upošteva težo, bi sedaj lahko zamenjala metoda, ki upošteva površino. Ta bi dala prednost lažjim in prostornim vozilom. Ne preseneča, da predlog spremembe metodologije podpira tudi lobistična skupina, ki zastopa interese proizvajalcev aluminija in bi bila ena izmed večjih zmagovalcev v avtomobilskem hujšanju.

Manj so nad predlogi zadovoljni proizvajalci avtomobilov. Dieter Zetsche, direktor Daimlerja, je nedavno povedal, da ne more zagotoviti, da bodo njihovi avtomobili po letu 2021 dosegali zahtevane standarde. Če jim to ne uspe, bodo obvezani plačati dodatno dajatev, in sicer 95 evrov po avtomobilu za vsak preseženi gram izpuščenega ogljikovega dioksida v prevoženem kilometru. Edini način, da bodo avtomobili lahko dosegli takšne standarde, je uporaba električnega pogona, kjer pa evropski proizvajalci za razliko od motorjev na notranje izgorevanje niso v svetovnem vrhu.

Debata o novih standardih za emisije avtomobilov je odprla tudi staro vprašanje, ali naj Evropska unija daje prednost električnim avtomobilom. Do sedaj namreč velja načelo tako imenovane tehnološke nevtralnosti. To narekuje, naj pravila ne dajejo prednosti nobeni izmed možnih tehnologij, ampak določajo zgolj želeni cilj. Zadnjih dvajset let je načelo tehnološke nevtralnosti v praksi pomenilo prednost za dizelske motorje. Ti imajo nižje izpuste toplogredni plinov, a hkrati višje izpuste zdravju škodljivih dušikovih oksidov in sajastih delcev.

Izpušni plini dizelskih motorjev so tudi glavni razlog za presežene mejne vrednosti dušikovih oksidov in sajastih delcev v mestih. Države v Evropski uniji z največkrat preseženimi vrednostmi teh izpustov so Nemčija, Francija, Italija, Španija, Velika Britanija, Romunija, Madžarska, Slovaška in Češka. Okoljski ministri teh držav so bili zato ta teden poklicani v Bruselj na razgovor s komisarjem evropske komisije za okolje Karmenujem Vello. Po podatkih komisije naj bi onesnaženje zraka v Evropski uniji vsako leto povzročilo 400 tisoč prezgodnjih smrti. Naštete države imajo do konca naslednjega tedna čas, da predstavijo pospešen načrt za znižanje onesnaženega zraka pod zakonsko določene meje. V nasprotnem primeru namerava komisija državam naložiti denarne sankcije.

Evrobritoff zaključujemo na Balkanu, ki bo prihodnji teden ena izmed glavnih točk plenarke evropskega parlamenta. Evropska komisija bo namreč predložila strateški načrt, ki predvideva članstvo Srbije in Črne gore v Evropski uniji do leta 2025. Z namenom pridobitve podpore za ta predlog je v tem tednu Beograd obiskal predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani. V kratkem se bo na Grand Tour vseh šestih držav zahodnega Balkana, ki se želijo pridružiti Evropski uniji, podal tudi predsednik komisije Jean-Claude Juncker. 

Tajani se v Beogradu ni mogel izogniti vprašanju odnosa med Srbijo in Kosovom, ki je eno najbolj perečih v okviru pogajanj Beograda z Brusljem. Tajani v svojem govoru ni zahteval priznanja Kosova, ampak zgolj zakonsko obvezujoč dogovor s Prištino. Kosovo so sicer priznale vse evropske države razen Španije, ki v osamosvojitvi Kosova vidi nevaren precedens za svojo Katalonijo. Španija med drugim od evropske komisije zahteva, da iz svojega programa za pomoč Zahodnemu Balkanu izloči Kosovo, saj Kosovo po njenem mnenju ni država.

Poleg napredka v pogajanjih s Srbijo in Črno Goro pa si številni v Bruslju želijo tudi, da bi uradni postopek približevanja letos začeli tudi Makedonija in Albanija. Za to se zavzema tako Bolgarija, ki trenutno predseduje Evropski uniji, kot tudi Avstrija, ki bo predsedovanje prevzela v drugi polovici letošnjega leta. Ponovo zanimanje Evrope za Balkan pa je povzročil povečan strah pred rastočim ruskim vplivom v regiji.

Previdni optimizem je za Makedonijo prinesla izjava grškega zunanjega ministra Nikosa Kotziasa, ki je v sredo povedal, da namerava grška vlada v kratkem predložiti svoj predlog za rešitev spora glede imena Makedonije. Končna oblika sporazuma, ki naj bi bil sprejet do junija, ni znana, bo pa vključeval geografske klarifikacije imena Makedonija, za katere Grčija želi, da jih Makedonija sprejme tudi v svojo ustavo.