Italijanske oblasti so iz pripora izpustile šest tunizijskih ribičev, obtoženih tihotapstva ljudi. Ribiče so italijanske oblasti priprle, ko so v začetku septembra blizu Lampeduze proti obali odposlali čoln s 24 migranti. Njihovi tožilci trdijo, da so migrante v italijanske vode pospremili nelegalno ter da ni dokazov, da bi bodisi ribiški bodisi migrantski čoln sprožil SOS alarm. Ribiči pa trdijo, da so na morju naleteli na ogrožen migrantski čoln in se odločili migrante pospremiti do italijanske obale. Trije sodniki so včeraj ukazali ribiče takoj izpustiti in jim omogočiti vrnitev v Tunizijo, a proces proti njim se bo na Siciliji nadaljeval. Eden izmed toženih ribičev je Chamseddine Ben Alì Bourassine, znan po svojem reševanju migrantov iz vode, zaradi česar je med prebivalci njegovega domačega mesta pred nekaj leti krožila peticija, naj se ga imenuje za kandidata za Nobelovo nagrado za mir.

 Več tisoč protestnikov se je zbralo v Hambaškem gozdu v bližini nemškega mesta Aachen. Protesta proti razširitvi odprtega kopa lignita na zadnji preostali del gozda, ki zaseda le še deset odstotkov prvotne površine gozda, se je po poročanju organizatorjev protesta udeležilo 7000 ljudi, ki jih ni odvrnilo niti slabo vreme niti sodna prepoved zborovanja. Protesti proti izsekavanju gozda sicer potekajo že šest let, v zadnjem mesecu pa je policija začela nasilno izseljevati aktiviste, ki so si v gozdu zgradili drevesne hiše. Nasilno izseljevanje so posebne višinske policijske enote prekinile po nedavni smrti novinarja, ki je med eno izmed takšnih operacij padel z drevesa. Nemško rudarsko podjetje RWE je sicer pridobilo vsa okoljska in prostorska dovoljenja za popolno izsekanje gozda in vzpostavitev odprtega kopa lignita na področju.

Vatikan in Kitajska sta podpisala sporazum o imenovanju škofov. V njem se je papež zavezal, da bo potrdil sedem škofov, ki jih je imenovala kitajska vlada brez predhodnega soglasja Vatikana, zato jih je ta ekskomuniciral in označil za nelegitimne. V prihodnje pa bo pri imenovanju škofov tudi papež imel besedo ter možnost veta. Katoliška verska skupnost, ki na Kitajskem šteje med deset in dvanajst milijonov ljudi, je trenuno razdeljena na pripadnike državno nadzorovanega telesa Katoliška patriotska zveza in na tiste, ki zaradi lojalnosti Vatikanu obiskujejo neformalne cerkve s provatikansko doktrino. Predsednik Ši Džinpin je namreč pred leti sprovedel program pokitajčenja religij, ki naj bi se prilagodile posebnostim kitajskega socializma. Papež Frančišek se je sicer že dolgo trudil za zbližanje vezi s Kitajsko: Šiju je pošiljal darila, homilije dal prevajati v kitajščino in se izogibal srečanju z Dalai Lamo.

Kitajska vojaška zdravniška ladja, imenovana Mirovna barka, je pristala v Venezuelskem pristanišču La Guaira. Ladja ima kapaciteto 300 bolniških postelj in lahko opravi do 40 težkih operacij dnevno. Kitajska zdravstvena pomoč naslavlja visoko ceno zdravil na močno infliranem venezuelskem trgu.