Jutranje novice

Pregled jutranjih novic začenjamo v Makedoniji, kjer je predsednik države Gjorge Ivanov povedal, da mandata za sestavo vlade ne bo podelil predsedniku največje opozicijske stranke SDSM Zoranu Zaevu. To je storil kljub temu, da mu je Zaev v ponedeljek predložil pisno podporo 67 poslancev, kar mu daje potrebno večino v 120-članskem parlamentu. Za Ivanova je nesprejemljiva politična platforma strank makedonskih Albancev, ki so del predlagane koalicije. Ti zahtevajo, da albanščina v Makedoniji postane drugi uradni jezik. V televizijskem nagovoru je povedal, da ne more podeliti mandata nekomu, ki ogroža neodvisnost in suverenost Makedonije, dogovor pa označil za program tuje države, saj so albanske stranke ob sodelovanju albanske vlade dogovor sklenile v Tirani. Odločitev Ivanova je pravno zelo sporna, saj mu ustava zapoveduje podelitev mandata tistemu, ki je v parlamentu zbral večinsko podporo. Poleg tega SDSM ni podprla ustavnih sprememb, ampak le razširitev rabe albanskega jezika v okviru obstoječe pravne ureditve. Zaev je potezo predsednika označil za državni udar. Politično krizo bo poskušala reševati tudi visoka evropska predstavnica za evropsko zunanjo politiko Federica Mogherini, ki danes prihaja na obisk v Skopje.

Britanski premierki Theresi May pa več preglavic kot izvoljena opozicija povzroča lordska zbornica. Zgornji dom britanskega parlamenta je namreč izglasoval amandma k zakonu, ki premierko pooblašča za začetek izstopa Velike Britanije iz Evropske unije. Amandma zavezuje vlado, da ne posega v obstoječe pravice državljanov Evropske unije, ki živijo na Otoku. Amandma so podprli tudi nekateri lordi premierkine lastne stranke. Zakon o začetku izstopnih pogajanj je bil prejšnji mesec s podporo obeh največjih strank sprejet v spodnjem domu parlamenta, podpora spremenjenega zakona pa zaradi nasprotovanja premierkinih konzervativcev ni zagotovljena.

Zaključujemo v Kolumbiji, kjer so borci uporniške skupine FARC začeli predajati svoje orožje. Predajo orožja nadzoruje Organizacija združenih narodov. Po mirovnem dogovoru, ki je bil sklenjen novembra lani, mora biti predaja orožja, ki poteka v 26 demilitiziranih zbirnih centrih, končana do konca maja.

Surovine

Drugi četrtkov Britoff namenjamo surovinam in vprašanju cene premoga iz Premogovnika Velenje, ki ogroža rentabilnost šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Vlada je včeraj odstopila od predloga za uvedbo prednostnega dispečiranja iz TEŠ 6. Po tem predlogu bi trgovci z elektriko to prednostno kupovali iz Termoelektrarne Šoštanj. Ker bo proizvodna cena elektrike iz šestega bloka TEŠ višja od tržne, bi razliko pokrili s posebnim dodatkom na položnicah gospodinjstev. Vlada nekaj več kot leto pred državnozborskimi volitvami ni želela podpreti takšnega predloga, zato ostaja vprašanje zagotavljanja rentabilnosti TEŠ-a do nadaljnjega nerešeno. Ključni problem TEŠ-a ostaja visoka cena premoga, ki ga elektrarni zagotavlja Premogovnik Velenje.

Preiskovalna komisija Državnega zbora za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v TEŠ 6 je konec lanskega leta v prvem vmesnem poročilu ugotovila, da je bila cena premoga pri pripravi projekta šestega bloka namerno podcenjena. Cena premoga je bila osnova izračuna, s katerim je Termoelektrarna pri najemanju kreditov za šesti blok dokazovala, da bo svoje obveznosti lahko poplačala s prihodki od obratovanja novega bloka. Znižana cena osnovnega energenta elektrarne je spremenila rezultate izračunov v prid ekonomičnosti investicije v šesti blok.

Cena v dokumentih, s katerimi je TEŠ pridobila državne garancije za skoraj pol milijarde posojil Evropske investicijske banke, je 23 evrov na tono, kar zaradi nizke energetske vrednosti velenjskega premoga pomeni 2,25 evrov za gigadžul kurilne energije. Danes je bolj kot ne jasno, da je to cena, ki je Premogovnik Velenje ne more zagotoviti. Lani je TEŠ premog kupoval po 2,75 evra za gigadžul, kar je 22 odstotkov več od cene, ki jo je elektrarna predvidela ob pridobitvi državnih poroštev. Je tudi okoli 15 odstotkov višja od tiste, pri kateri bi blok 6 obratoval rentabilno.

Izračun cene premoga je priskrbel sam rudnik, ki pa takšne cene v preteklosti nikoli ni uspel doseči. V zadnjih letih so se stroški za kopanje premoga v Velenju gibali okoli treh evrov za gigadžul. Nekatere priče so na zaslišanjih parlamentarne skupine povedale, da bi bila nižja cena možna, če bi Premogovnik Velenje izpeljal investicijo v nov izvozni jašek, ki bi skrajšal transportno pot premoga. To je precej vprašljivo, saj jašek po predračunih stane 34 milijonov evrov, prinesel pa bi 85 tisoč evrov prihranka na leto. Obratovati bi moral torej 400 let, da bi se naložba izplačala. Zdajšnji predsednik uprave Premogovnika Velenje Ludvik Golob je lani parlamentarni komisiji povedal, da ne ve, kdo in kako je v premogovniku prišel do cene 2,25 evrov za gigadžul, ki pa jo Termoelektrarna Šoštanj še vedno navaja med tehničnimi podatki na spletni strani bloka 6.

Eden redkih, ki se mu zdi cena 2,25 evrov za gigadžul izvedljiva, je Milan Medved, ki je rudnik vodil v času, ko je bila ocena narejena. Za nerealno pa sta ceno označila nekdanji predsednik uprave Premogovnika Velenje Franc Žerdin ter Golobov pomočnik Ivan Pohorc, ki je leta 2014 nekaj mesecev tudi vodil rudnik. Dejstvo, da investicije v rudnik ne morejo prinesti bistvenega znižanja cene premoga, ni presenetljivo, saj glavna težava velenjskega premoga ni cena izkopa, ampak njegova slabša kakovost, ki poleg nižje energetske vrednosti za elektrarno prinese tudi dodatne stroške pri izpolnjevanju okolijskih standardov.

Skrivnostni izvor optimistične cene premoga pa ni najbolj pereče vprašanje, s katerim se bo moral ukvarjati lastnik TEŠ-a Holding Slovenskih elektrarn. HSE je prispevek za prednostno dispečiranje upošteval pri pripravi letošnjega poslovnega načrta. Kako velika luknja bo s tem zazijala v bilanci podjetja, predsednik uprave Gorazd Skubin včeraj ni želel razkriti, saj gre za poslovno skrivnost, ki je predmet dogovora s Slovenskim državnim holdingom. HSE je sicer lani ustvaril 9,5 milijona dobička, leto pred tem pa je imel zaradi odpisov in slabitev v TEŠ-u skoraj pol milijarde izgube. Predlog novele zakona, ki je bila sedaj umaknjena, bi lahko HSE prinesel do 25 milijonov evrov dodatnih prihodkov - odvisno od višine dodatka. Če torej HSE ne najde druge rešitve, se lahko zaradi šestega bloka ponovno znajde v rdečih številkah.