Ob 10. uri

Dobro jutro, poslušate zgodovinski BritOFF. Začenja se nova fronta bitke za vesolje - pred devetimi dnevi je namreč ameriški predsednik Donald Trump podpisal predsedniški odlok, s katerim si ZDA dodeljujejo pravico do raziskovanja in izkoriščanja Luninih naravnih bogastev. Tako je to prvi dokument, ki izraža načrte za izkoriščanje različnih virov, med drugim za pridobivanje mineralov in vode. Pri tem odlok poudarja, da ZDA niso podpisnice nobene konvencije, ki bi jim to preprečevala, in da vesolja ne vidijo kot dela skupnega dobrega, zato mednarodna skupnost odločitvi ne more zares nasprotovati. Naznanili so tudi začetek pisanja zakonov o pridobivanju surovin z asteroidov. Rusija te namere in zakone seveda ostro kritizira, čeprav ima sama podobne načrte.

Včeraj je minilo šestdeset let, odkar se je na Zemljo vrnil Sputnik 2, sovjetska vesoljska ladja, ki je prva v orbito ponesla živo bitje - psičko Lajko, ki pa vstopa v vesolje ni preživela, saj so jo zavestno poslali v smrt.  

Bitka za vesolje je bila ena izmed najvidnejših front hladne vojne, ki je potekala na sredini dvajsetega stoletja. ZDA in Sovjetska zveza sta si obe prizadevali za razširitev zmožnosti svojih vesoljskih poletov, saj naj bi tehnologija pripomogla k državni varnosti, prav tako pa bi s tem pokazali nadvlado nad tekmico. Tekmovanje med državama se je začelo leta 1955, ko je Sovjetska zveza napovedala izstrelitev satelita v vesolje le štiri dni po tem, ko so to namero izrazile ZDA. Čeprav so bili Američani tisti, ki so prej usvojili tehnologijo, ki bi satelit ponesla v vesolje - raketo Jupiter C - so opravili le poskuse vrnitve satelitov v ozračje. Sovjetski znanstvenik Sergej Koroljov pa je prejel novico, da je šlo za poskus izstrelitve satelita, ki je spodletel. Tako je Sovjetska zveza pospešila razvijanje lastnega vesoljskega programa in četrtega oktobra leta 1957 v vesolje poslala prvi satelit - Sputnik 1. 

Američani seveda niso mogli dopustiti, da bi jih Sovjeti močno prehiteli, zato so sami prestavili svojo izstrelitev satelita na veliko zgodnejši datum, kot je bilo sprva predvideno. Šestega decembra ‘57 je Projekt Vanguard spektakularno spodletel, saj je raketa eksplodirala po le nekaj sekundah - novinarji so incident ljubkovalno poimenovali Kaputnik. S Sovjetsko zvezo so dosežek izenačili približno štiri mesece kasneje. 

Naslednji cilj: sonde brez posadke, namenjene na Luno. Tudi pri tem podvigu je Sovjetska zveza prehitela Američane; njihova sonda je uspešno pristala na Luni štirinajstega septembra leta 1959.

Ko sta državi začeli obvladovati tehnologijo, potrebno za raziskovanje vesolja, je nastopil eden najpomembnejših izzivov: v vesolje poslati človeka. Prvi je leta 1961 v vesolje poletel sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin, s čimer je postal narodni heroj ne le Sovjetske zveze, marveč tudi celotnega vzhodnega bloka. Dve leti kasneje je v vesolje poletela tudi Valentina Tereškova.

ZDA, ki niso imele omembe vrednih dosežkov, so upe stavile na Luno in prvega človeka na njej. Tako se je začel Program Apollo, niz poletov in odprav z vesoljsko ladjo; pri enajstem sta dvajsetega julija leta 1969 na Luni pristala dva astronavta, Neil Armstrong in Buzz Aldrin. Tako se je bitka za vesolje bolj ali manj zaključila, nikoli pa ni bila zares prekinjena. Danes je njen cilj izkoriščanje surovin vesolja.

Ob 8. uri

Zaradi vladnega dopisa Svetu Evrope o medijih je bila sklicana nujna seja parlamentarnih odborov za zunanje zadeve in za kulturo. Nanjo je bil povabljen tudi zunanji minister Anže Logar, ki pa trdi, da se sporni odziv sploh ne nanaša na komentarje komisarke Sveta Evrope za človekove pravice Dunje Mijatović. Na te se vlada niti še ni odzvala, je pa Logar izrazil strinjanje z vsebino pisma. 

Izjava

Slovenska vlada je na dopisni seji uradno razrešila dosedanjega direktorja Sove Rajka Kozmelja in na njegovo mesto imenovala Janeza Stuška, ki je med drugim zunanji sodelavec Sveta Evrope. Podeljen mu je bil petletni mandat, ki ga je možno tudi podaljšati. Kozmelj je o nepreklicnem odstopu vlado obvestil 17. marca.

V nekaterih državah so začeli rahljati ukrepe, ki naj bi zajezili širjenje novega koronavirusa. V Avstriji je tako znova odprtih večina trgovin, omejeno pa je število ljudi, ki se lahko hkrati nahajajo v njih. Na Danskem bodo ponovno odprli vrtce, jasli in osnovno šolo do petega razreda. Na Norveškem bodo spet odprli vrtce v ponedeljek, Islandija pa bo četrtega maja ponovno zagnala izobraževanje v šolah in tudi na višjih šolah in fakultetah. V Sloveniji je edina sprememba menjava rokavic za razkužilo, ki je sedaj obvezno v vseh javnih prostorih.