EU

Dogajanje v Uniji je ta teden zaznamovalo predvsem dogajanje na relaciji Bruselj-London. V sredo so namreč britanski in evropski pogajalci zaključili pogajanja o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije in predstavili predlog sporazuma. Predlog je dolg skoraj 600 strani, njegova usoda pa je še povsem negotova, saj so po njegovi predstavitvi odstopili štirje člani britanske vlade, v spodnjem domu parlamenta pa je zaokrožil predlog za razrešitev premierke Therese May.

Najbolj sporna točka pogajanj je bilo vprašanje meje med Severno Irsko in Republiko Irsko. Za to vprašanje dogovor predlaga 21-mesečno tranzicijsko obdobje, v katerem mora priti do dogovora o meji na irskem otoku. Če tega ne bo, bo Severna Irska ostala del carinskega območja in deloma tudi skupnega trga, medtem ko ga bo ostali del Združenega kraljestva zapustil. Da bi zagotovili enak konkurenčni položaj gospodarstev, sporazum predpisuje tudi sinhronizacijo pravil o državni pomoči podjetjem, davkih, socialni politiki in okoljskih standardih. Tranzicijsko obdobje lahko obe strani tudi podaljšata.

Del dogovora, ki ureja irsko vprašanje, temelji na predpostavki, da bo v kratkem sprejet prostotrgovinski sporazum med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo, ki bo poskrbel za ohranitev prostega pretoka ljudi, blaga in storitev. Hkrati je preprečena možnost za vzpostavitev meddržavne meje na irskem otoku, kar bi pomenilo kršitev Velikonočnega mirovnega sporazuma, s katerim so se leta 1998 končali spopadi med unionisti in  republikanci na Severnem Irskem.

Sporazum ureja tudi pravice okoli treh milijonov državljanov članic Evropske unije, ki živijo v Združenem kraljestvu, in milijona Britancev, ki živijo v drugih državah Unije. Ti bodo ohranili vse pravice. Deležni bodo enake obravnave kot ostali prebivalci v državah, v katerih živijo, kar pomeni, da bodo ohranili tudi pokojnine in zdravstveno zavarovanje. Ta pravila bodo veljala za vse, ki so se preselili do konca leta 2020.

London bo poravnal tudi 44 milijard evrov težke finančne obveznosti, ki izhajajo iz obstoječe finančne perspektive, ki velja do konca leta 2020.

Sporazum morata sedaj sprejeti še britanski parlament in Evropski svet. Slednji se bo, če ne pride do ničesar nepričakovanega, sestal na izrednem zasedanju 25. novembra. Razlog za pogojnik ob sklicu zasedanja, ki ga je dodal predsednik sveta Donald Tusk, je politična situacija v Združenem kraljestvu. Ob sprejemu predloga sporazuma so odstopili štirje člani vladnega kabineta premierke Therese May, tudi glavni pogajalec o vsebini sporazuma Dominic Raab. Laburistična stranka je napovedala, da bo glasovala proti sporazumu, premierkina stranka pa je glede vprašanja kot vedno razklana. Skupina nezadovoljnih konzervativnih poslancev je poskušala sprožiti glasovanje o nezaupnici predsednici vlade, a niso uspeli zbrati zahtevanih 48 podpisov poslancev.L

Kljub brexita polnem tednu so v Bruslju zbrali energijo še za nekaj drugih vprašanj, med drugim za vprašanje energetske revščine. Očitki glede slednje so prepreka želji Evropske komisije, da bi uvedla prosti trg na trgu električne energije. Pet držav v Evropski uniji še vedno regulira cene elektrike, kar bi komisija rada odpravila. Temu najbolj ostro nasprotujejo v Franciji in v Bolgariji, kjer je zaradi dviga cen, ki bi jih deregulacija prinesla, pred petimi leti padla vlada. V Franciji, kjer trg elektrike obvladuje podjetje EDF v večinski državni lasti, regulacija cen zagotavlja ene najnižjih cen elektrike v Evropski uniji.

Evropska komisija je najprej predlagala postopno ukinitev reguliranih cen električne energije v prihodnjih petih letih. V pogajanjih, ki trenutno potekajo z državami članicami in evropskim parlamentom, je Komisija malenkost popustila in predlagala bodisi sedemletno obdobje bodisi celo neomejeno obdobje za deregulacijo cen elektrike, ki jo plačujejo gospodinjstva, ki jim grozi energetska revščina. Težava je, da Evropska unija ne pozna nobene definicije energetske revščine. Revnejša gospodinjstva na Slovaškem za energijo namenjajo skoraj četrtino svojih prihodkov, na Švedskem pa zgolj 3 odstotke. Francoski predsednik Emmanuel Macron je sicer navdušen deregulator, a je že sedaj soočen z napovedjo protestov zaradi zvišanja cen goriv zaradi višjih trošarin. Celotna debata pa pozablja na dejstvo, da države na trg elektrike močno posegajo s subvencijami za privatna podjetja, ki proizvajajo elektriko iz obnovljivih virov energije.

S pomanjkanjem denarja, ki pa je le še ena oblika energije, se srečujejo ne le revnejši Evropejci, ampak tudi evropski  proračun. Evropski parlament je sprejel prioritete za naslednjo finančno perspektivo. Parlament si želi zvišanje izdatkov za evropski proračun z enega na 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Precej vprašljivo pa je, ali bo Evropski svet pristal na takšno zvišanje. Evropska komisija namreč predlaga zvišanje proračuna na 1,1 odstotka, kar gre predvsem na račun krpanja luknje, ki jo za seboj pušča izstop Združenega kraljestva, a je že to sprožilo negodovanje nekaterih bogatejših držav. Evropski parlament si želi končni proračun sprejeti še v tem sklicu, to je do marca prihodnje leto.

Zaključujemo v domačih vodah. Evropska komisija se je postavila na stran jadranskih sardel, katerih populacija se zmanjšuje zaradi pretiranega izlova. Zaradi tega predlaga uvedbo večletnega plana za določanje ribolovnih kvot. Takšni plani že obstajajo v Baltskem morju in Atlantiku, plan za Jadran pa je prvi v Sredozemlju.  Komisija predlaga "strategijo biomase dospela do drstišč", pri čemer so biomasa sardele. Po tem predlogu bi izlovne kvote določali variabilno, glede na to, koliko rib uspe priti do drstišč, na katerih je lov prepovedan, preden jih ulovijo. Poročevalka v Evropskem parlamentu je bila hrvaška poslanka Ruža Tomašević iz vrst konzervativcev, ki je ostro kritizirala predlog komisije, ki naj ne bi upošteval socialnih posledic velikega zmanjšanja ribolovnih kvot, ki bi jih povzročila predlagana ureditev. Namesto tega je parlament sprejel predlog lastnega odbora, ki med letoma 2020 in 2022 predvideva zmanjšanje kvot s stopnjo 4 odstotke na leto.

Novice

Na Češkem so potekali množični protesti proti premierju Andreju Babišu. Ta je obtožen, da se je okoristil z evropskimi subvencijami. Obtožbe proti Babišu, sicer lastniku enega največjih podjetij na Češkem, so bile znane, že preden je zasedel premierski stolček. Tokratne proteste je sprožil intervju Babiševega sina, v katerem je ta povedal, da je bil proti svoji volji nekaj časa zadržan na polotoku Krim, da ne bi mogel odgovarjati na vprašanja preiskovalcev. Andrej Babiš mlajši, ki je imel v preteklosti težave z duševnim zdravjem, je povedal, da ga je oče prisilil v daljše počitnice na Krimu, saj bi bil sicer ponovno sprejet v psihiatrično bolnišnico.  Kriminalisti so proti Babišu in njegovim sinovom nedavno vložili obtožnico, ki jih bremeni nelegalne pridobitve okoli dveh milijonov evropskih sredstev.

Mehiško ustavno sodišče je razveljavilo zakon, ki je dovoljeval uporabo vojske za policijske naloge v državi. Vojska, ki velja za manj skorumpirano od policije, opravlja policijske naloge v boju proti mamilarskim kartelom že od leta 2006. Lani je ta praksa dobila tudi pravno podlago, a je predsednik Peña Nieto ob plazu kritik zakon sam poslal v pregled ustavnemu sodišču. Novi predsednik Andrés Manuel López Obrador je že prej nasprotoval uporabi vojske za boj proti kartelom in predlaga ustanovitev nacionalne garde, ki bi jo sestavljali deli vojske, mornarice in zvezne policije.

Lovro Lončar je odstopil z mesta načelnika Upravne enote Ljubljana, kjer je od začetka tedna potekala stavka zaradi neplačevanja zaposlenih na okencih. Sindikat je zato začasno zamrznil stavko. Ta poteka tako, da zaključijo delo ob zaključku uradnih ur, ne glede na to, koliko ljudi čaka v vrsti. Zaposleni na okencih upravne enote bi morali obravnavati vse obiskovalce, ki so v vrsti ob koncu uradnih ur. Z velikim navalom v zadnjem času se jim je tako delovni čas včasih podaljšal tudi za več ur, za kar pa jim v vodstvu niso priznali in plačali nadur, ampak navadne delovne ure, presežek nadur pa lahko porabijo kot proste ure. V sindikatu so povedali, da so stavko zamrznili do torka in da si želijo čimprejšnjih pogajanj.