8:05

Državni zbor je po pesniško obarvani razpravi zavrnil predlog za razrešitev svojega predsednika Milana Brgleza. Za njegovo razrešitev so glasovali samo poslanici stranke SDS, ki so razrešitev tudi predlagali. Poleg tega so poslanci za podpredsednika Državnega zbora izvolili Matjaža Nemca. Ta je na mestu, ki po koalicijski pogodbi pripada socialdemokratom, zamenjal kolegico Bojano Muršič, ki je odstopila zaradi afere z nakupom flis jopic s sredstvi občine Ruše.

Christian Kern je prisegel kot novi avstrijski kancler. S tem se končuje zamenjava v vrhu avstrijske vlade, ki jo je sprožil odstop Wernerja Faymanna, ki je ta položaj zasedal od leta 2008. Kern je do zdaj vodil avstrijske železnice in kot spreten retorik velja za novi up avstrijskih socialdemokratov, ki so v prvem krogu predsedniških volitev doživeli hud poraz. V drugem krogu, ki bo potekal to nedeljo, se bosta spopadla kandidat desničarskih svobodnjakov Norbert Hofer in nekdanji vodja zelenih Alexander Van der Bellen.

Ameriški senat je soglasno sprejel zakon, ki bi žrtvam napada 11. septembra in njihovim sorodnikom omogočil, da tožijo Savdsko Arabijo kot državo, ki sponzorira terorizem. Bela hiša zakonu, ki bo zdaj romal še v predstavniški dom, ostro nasprotuje in predsednik Obama je že napovedal svoj veto. Zakon bi ameriškim varnostnim službam, ki v boju proti terorizmu pogosto sodelujejo z nedemokratičnimi in dvoličnimi režimi, precej zagrenil življenje. Vloga Savdske Arabije v napadih ponovno postaja aktualna tudi zato, ker je direktor krovne agencije ameriških tajnih služb James Clapper napovedal, da bo še letos javnosti prvič dostopen do zdaj tajni del poročila komisije, ki je preiskala vzroke za napade 11. septembra 2001.  Osemindvajset do zdaj tajnih strani poročila naj bi govorilo o vlogi Savdske Arabije in članov kraljeve družine pri financiranju Al Kajde.

10:05 Surovine

Kot v mnogih do zdaj tudi v današnjem surovinskem Britoffu ne moremo mimo jeklarske hladne vojne med Zahodom in Kitajsko. Združene države Amerike so se odločile dvigniti carine na kitajsko valjano jeklo, ki se uporablja v avtomobilski industriji in gradbeništvu, za več kot 500 odstotkov. Gre zgolj na zadnji odziv Washingtona na politiko Pekinga, ki poskuša viške v domači proizvodnji s subvencijami preusmeriti na mednarodne trge. Konec tedna se je na kitajsko ravnanje odzvala tudi Evropska unija, ki do zdaj ni hotela dražiti azijskega industrijskega velikana. Evropski parlament je izglasoval, da Kitajski ne podelijo statusa tržnega gospodarstva, ki bi ga ta morala avtomatično pridobiti konec leta po pravilih Mednarodne trgovinske organizacije. S tem bi se precej zmanjšale možnosti evropskih držav, da zaščitijo domače proizvajalce pred kitajsko konkurenco. Resolucija je neobvezujoča, žogica pa je zdaj na strani Evropske komisije, ki mora letos podati svoj predlog o tržnem statusu Kitajske, ki ga bo moral parlament nato še enkrat potrditi.

Jugovzhodna Azija se spopada z najhujšo sušo v zadnjih desetletjih, ki je posledica El Ninia. Slabo letino pa namerava izkoristi tajska vlada. V času premierke Yingluck Shinawatre je vlada sprejela politiko odkupovanja riža po cenah precej nad tistimi na trgu. Ker je takrat Tajska kontrolirala skoraj tretjino svetovnega trga z rižem, je vlada pričakovala, da bo na ta način lahko dvignila cene na svetovnih trgih in kasneje riž prodala z dobičkom ter hkrati pomagala domačim kmetom. Cene se niso dvignile in država se je znašla z ogromno zalogo riža, ki je ni mogla prodati. Propadla politika je pomembno pripomogla k padcu premierke Shinawatre, ki jo je leta 2014 odstavila vojaška hunta. Po dveh letih ima vlada zdaj končno možnost, da se znebi zalog riža, ki trenutno znašajo 12 milijonov ton, in ponovno prevzeme vodilni položaj med pridelovalci riža.

Zaključujemo pa s sirom. V ZDA se je zaradi prevelike proizvodnje mleka v skladiščih nabralo več kot pol milijona ton sira. K presežkom so pripomogli tudi evropski proizvajalci, ki poskušajo najti nadomestek za zaprt ruski trg zaradi ukrajinskega spora.