DEVETA

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan bo danes podelil mandat za sestavo vlade svoji Stranki za pravičnost in razvoj in z njo dosedanjemu premieru Ahmetu Davutogluju. Ta bo poskušal sestaviti vlado z eno od ostalih treh strank, ki so se prebile v parlament, vendar pa po nekaj neuradnih pogovorih med vodji strank, ne kaže prav dobro. Če Davutoglu ne bo uspel dobiti koalicijskega partnerja, bo mandat za sestavo Erdogan podelil drugi največji Republikanski ljudski stranki. Če tudi oni ne bodo našli parlamentarne večine, pa bo Erdogan razpisal predčasne volitve, o čemer se je špekuliralo že takoj po tem, ko je vladajoča stranka na volitvah prejšnji teden izgubila večino v parlamentu.

Da ne bi slučajno pozabili, kje vse Združene države Amerike in vrhovni šerif Barack Obama bombardirajo, nas vsake toliko spomnijo z bahanjem o novi trofeji. Tokrat so v sodelovanju z libijsko vlado v Tobruku izvedli zračni napad, v katerem je bil ubit Mokhtar Belmokhtar, lokalni Al-Kaidin veljak, ki naj bi bil odgovoren za ugrabitev in smrt 35 ljudi v alžirski plinarni pred tremi leti. To je sicer prva akcija ameriške vojske v Libiji po intervenciji Nata leta 2011, za katero je izvedela javnost.

Kolumbijska vojska je v spopadu v provinci Antioquia ubila komandanta druge največje uporniške skupine Nacionalna osvobodilna vojska, znane pod kratico ELN. Ubiti Jose Amin Hernandez Manrique, alias Marquitos je poveljeval gverilski skupini, ki so jo pred 51 leti ustanovili s kubansko revolucijo in marksizmom navdahnjeni duhovniki. Za razliko od FARC, največje gverilske skupine, ELN ni v mirovnih pogajanjih s kolumbijsko vlado.

DESETA

Spet je na seznamu slabih delodajalcev še posebej izpostavljen ameriški Walmart. Trgovsko verigo in največjega zasebnega zaposlovalca v državi so tokrat ne le kritizirali ampak tudi tožili vozniki tovornjakov, ki delajo pod njegovim okriljem. Gre za skupino 720 voznikov, ki so tožbo utemeljili na prepričanju, da Walmart krši delovnopravno zakonodajo zvezne države Kalifornije, v kateri delajo.

Skupinska tožba je končno dosegla odločitev kalifornijskega sodišča, in sicer da Walmart tovornjakarjem v tej zvezni državi krši pravice in jim ne izplačuje vsaj minimalne plače za vse njihove aktivnosti. V plačo je namreč všteta samo dejanska vožnja, in ne tudi ure priprave, inšpekcija pred in po vožnji, čas čakanja in pranja vozil. Vozniki tako ne bi smeli biti plačani samo po razdalji, ki jo prevozijo, ampak vsaj minimalno plačilo dobiti tudi za ure, ki jih ne preživijo v vožnji. Ta dodatek so vse ure, ki jih delavci opravijo pod nadzorom delodajalca.

Walmart ima tako do svojih voznikov v Kaliforniji vsaj 100 milijonov dolarjev neplačanih obveznosti. V podjetju na odločitev sodišča odgovarjajo, da so njihovi vozniki med najbolje plačanimi v tem sektorju in da nekateri lahko zaslužijo tudi do sto tisoč dolarjev na leto. Ta argument seveda ne odgovarja na dejstvo, da zaposleni opravljajo delo, za katerega niso plačani. Kakšen bo širši vpliv sodbe se bo pokazalo v prihodnosti, možno pa je, da bodo pozitivne posledice predvsem vidne na primerih drugih podjetij, kjer so standardi glede plačila še mnogo nižji, dodatno delo pa trenutno prav tko neplačano.

Minimalna plača je v ZDA določena za uro dela, in sicer na ravni celotne federacije znaša 7.25 dolarja. V začetku letošnjega leta je bil v 29 od zveznih držav ta znesek višji, saj so ta pravila specifična glede na zvezno državo. Je pa lahko minimalna plača določena še na tretji ravni, torej ne samo na zvezni ali državni, ampak tudi na lokalni - na ravni občin.

Ravno raven občin je fokus kampanje Fight for $15, ki zahteva zvišanje minimalne urne postavke na 15 dolarjev. Predvsem je kampanja močna med delavkami in delavci v industriji hitre prehrane. Eden večjih uspehov je nedavna odločitev v Los Angelesu, kjer je bila urna postavka zvišana na 15 dolarjev. Aktivisti poudarjajo, da je sprejetje tovrstne odločitve nujno tudi drugje, sploh v mestih, kjer so cene življenja izjemno visoke, kot je New York.