V Kuvajtu je prišlo do premešanja političnih kart, ki bo vladajoči družini al Sabah slej ko prej prineslo kak siv las. Na parlamentarnih volitvah, ki jih opozicija iz vrst Islamskih bratov, salafistov, pa tudi liberalov in nacionalistov tokrat ni bojkotirala so opozicijske sile dobile 24 od 50 poslanskih mest. Družina al Sabah bo sicer ohranila moč v parlamentu, saj imajo pravico do glasovanja tudi ministri, ki jih imenuje emir Sabah al Ahmed al Sabah. V parlament je bila izvoljena tudi ena ženska, število poslancev šiitske manjšine pa se je zmanjšalo z 9 na 6.

Sodišče Evropske unije je odločilo, da poslovne skrivnosti ne morejo biti razlog za to, da raziskave o herbicidih ostanejo skrite pred javnostjo. Postopek proti Evropski komisiji sta na sodišču sprožili organizaciji Greenpeace in Evropska mreža proti pesticidom, saj njun zahtevek po ogledu dokumentov povezanih s komercialno avtorizacijo glifosata ni bil uslišan. Podobna zgodba se je zgodila tudi na Nizozemskem, kjer je Združenje za zaščito čebel naletelo na odpor farmacevtskega giganta Bayer (ki se je nedavno združil s korporacijo Monsanto, o čemer smo poročali v kultivatorju Hrana je zdravilo).

Zoologi so odkrili, da so leta (krivo)lova na slone prinesle spremembe v njihovem genskem zapisu. Tako se je močno povečal odstotek samic, ki se skotijo brez oklov. Do nedavnega je veljalo, da se brez oklov skoti okrog 6 odstotkov samic afriških slonov, sedaj pa se je izkazalo, da to velja za 98% primerkov. Velikost oklov se je zmanjšala tudi med samci, saj manj slonovine prinaša evolucijsko prednost. Slonovina je močno zaželjena na azijskem tržišču.

Na Nizozemskem pa so nastradale race. Zaradi izbruha ptičje gripe so jih v preteklem tednu ubili 190 tisoč na šestih farmah. Veterinarske uprave raziskujejo ali se je okužba razširila tudi v sosednje države. Nizozemska je sicer druga največja izvoznica kmetijskih produktov, zaradi velike gostote komercialnih kmetij se okužbe med živalmi hitro širijo.

Švicarji so na referendumu po neuradnih rezultatih zavrnili predlog zakona, ki bi pospešil umik države od uporabe jedrske energije. Izid glasovanja je bil kljub temu tesen, saj je ZA zaprtje jedsrkih elektrarn glasovalo 46 odstotkov volilcev. Po novem predlogu bi se jedrske elektrarne zaprle že naslednje leto, po starem načrtu, ki ostaja, pa se bo Švica dokončno odpovedala jedrski energiji do leta 2029. V Švici obratuje 5 jedrskih elektrarn, ki zadovoljijo približno tretino švicarskih energetskih potreb. 

Referendum so sklicale zelene in levo usmerjene stranke, v kampanji pa so jim podporo nudile tudi sorodone organizacije in sindikati. Kampanja proti se je osredotočala predvsem na to, da bi prepoved uporabe jedrske energije lahko pripeljala do električnih izpadov in uvoza dražje elektrike iz nemških termoelektrarn.