britoff zahodnih braniteljev

0900

Vrh evropskih voditeljev v Bruslju je bil priča dolgi debati glede perečega migrantskega vprašanja. Po več urah so se zedinili, da se bo nadaljevalo s predlaganim načrtom o prostovoljnem sistemu sprejema migrantov s strani držav članic, skupna evropska kvota pa je bila postavljena na 60.000 beguncev. Iz načrtov bo izvzeta Madžarska, ki je pred dvema dnevoma prenehala upoštevati dogovor Dublin III, po katerem je azilne zahtevke obravnavala država, prek katere so azilanti prvič prestopili evropsko mejo. Zaradi primanjkljaja financ bo izvzeta tudi Bolgarija.

Francoski spodnji dom je ratificiral sporni zakon, ki bo razširil možnosti prisluškovanja in nadzora s strani francoskih obveščevalnih služb. Med drugim bodo lahko slednje nadzirale civiliste prek geolokacijskih podatkov, internetni ponudniki pa bodo morali v svoje sisteme namestiti algoritme, ki bodo varnostnim agencijam dali neposreden dostop do internetnega ožilja. Zakon je pred enim mesecem potrdil zgornji dom, smatra pa se ga za francoski Patriot Act - tako kot slednjega, tudi Francozi orwellovsko zakonodajo sprejemajo v luči januarskih terorističnih napadov.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je zavrnilo konservativni poskus uboja ameriškega poskusa javnega zdravstva, poznanega tudi kot Obamacare. Šlo je za tipkarsko napako v sprejetem tekstu, glede na sodniško interpretacijo napake pa je obstajala možnost, da zvezna država ne bi smela subvencionirati Obamacarea. Slednje je bil le zadnji izmed vrste republikanskih poskusov odprave Obamovega najvidnejšega dosežka - od samega sprejetja do sedaj so že več kot 50-krat poskušali Obamacare odpraviti z glasovanjem v Kongresu.

1005 - Branitelj zahodna

Jens Stoltenberg, generalni sekretar obrambnega zavezništva Nato, ki bo 13. julija obiskal rodno nam grudo, je v skoro isti sapi izrazil prepričanje, da se zavezništvo ne bo zapletlo v oboroževalno tekmno s starim blokovskim sovražnikom - Rusko federacijo -, drugi del sape je uporabil za oznanitev povečanja obsega skupnega vojaškega kontingenta za hiter odziv, nastanjenega v Vzhodni Evropi. Iz prvotno načrtovanih 12.000 vojakov jih bo kontingent po novem zajemal 40.000. Seveda v imenu miru in večje stabilnosti. Manjkrat omenjena dela ustanovitve skupnega kontingenta sta tudi reformacija in poenotenje pravil mobilizacije na ravni evropskih članic obrambnega zavezništva.

Le dan kasneje je iz Natovega štaba prišla novica, da so članice odobrile dodatno pomoč problematični Ukrajini. Pomoč sicer ne bo zajemala smrtonosne opreme, glede na Stoltenbergove besede pa gre le za pomoč pri nadzoru zračnega prostora in ustanovitev fonda za deminiranje in boj proti improviziranim bombam. Sočasno je Jens Stoltenberg pomiril medije in širši svet z izjavo, da ruski predsednik Vladimir Putin še ni končal z eskapadami na vzhodu Ukrajine. Obenem je opozoril, da lahko situacija še vedno eskalira nazaj v stanje odprtega konflikta.

Kolesje Nata je prav tako skotilo svež načrt glede odnosa do jedrskega orožja in z njim opremljenih raket. V zahodnih medijih je seveda odmevala Putinova izjava, da bo Ruska federacija nadgradila svoj arzenal s 40-imi modernimi raketami. Tu ne sme biti pomote - ruske strateške sile, samostojen red znotraj ruske armade, se je tudi med obubožanjem v 90-ih letih moderniziralo in držalo v, za ruske razmere, dobrem stanju. Nekateri analitiki jih smatrajo celo za modernejše od ameriških. Prav tako je vredno omembe, da se eksistencialno vprašanje hladne vojne - doktrina medsebojnega uničenja - ni spremenilo. Ruska federacija in Združene države Amerike ostajata edini državi na svetu z močjo povračilnega udarca. Poenostavljeno to pomeni, da jim tudi po nuklearnem napadu na njihovo državo ostane zadosti peklenskih konic in načinov dostave, s katerimi lahko vrnejo milo za drago nasprotniku.

Ob koncu nas lahko pomiri zadnja izjava Jensa Stoltenberga, ki je ponosno oznanil, da je obrambno zavezništvo Nato sprejelo program za izgradnjo obrambnih zmožnosti Moldavije, majhne državice, ukleščene med Romunijo in Ukrajino. Podrobnost je dejstvo, da ima Moldavija nerešena vprašanja z Transnistrijo, svojim avtonomnim področjem s posebnim pravnim statusom. Slednjega si je regija zaslužila po državljanski vojni leta 1992, smatra pa se jo za prorusko enklavo, ukleščeno med Romunijo in kijevsko Ukrajino. Kot nas uči rosno sveža zgodovina, z oboroževanjem Moldavije ne more iti nič narobe, ka-li?