10.00

Na današnji dan pred 99 leti so orožniki na zaloški cesti v Ljubljani streljali na stavkajoče železničarske delavce in njihove somišljenike in pri tem ubili 13 ljudi, 30 pa so jih ranili. Med žrtvami so bili tudi otroci, zato je policijska akcija močno omadeževala ugled takrat vladajoče Slovenske ljudske stranke in povečala podporo stavkajočim delavcem. Stavkajoči železničarji, ki jih je bilo skupaj z njihovimi podporniki približno tri tisoč, so poskušali po Zaloški cesti vkorakati v središče mesta in tam protestirati proti nečloveškim delovnim razmeram in nizkim plačam. Pot jim je presekala četa orožnikov in policistov, ki jim tega niso dovolili. Protestniki so policiste poskušali pridobiti na svojo stran, saj tudi oni niso dobivali pravičnega plačila in zasluženih pravic, a je iz bližnjega Leonišča padel strel,  ki je sprožil pokol neoboroženih protestnikov.

Stavka je bila sicer del vsejugoslovanskega delavskega gibanja, ki je zaradi slabih gospodarskih razmer organiziralo sindikalne proteste po vsej državi. Pričujoča stavka v Ljubljani se je začela 15. aprila, potem ko je vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev brez opozorila odpovedala kolektivno pogodbo železničarskim delavcem. Zaradi tega so kljub splošnim podražitvam cen prejemali manjše plače kot med splošno bedo prve svetovne vojne, nadur pa jim sploh niso več plačevali. Železničarjem so se solidarnostno v stavki pridružili delavci večih velikih tovarn v Sloveniji, na primer kočevske lesnopredelovalne industrije in papirnice v Radečah. Najpomembnejša pa je bila podpora posavskih rudarjev, ki so zasedli postaje v Hrastniku in Trbovljah.

Razmere so takratne oblasti močno skrbele zaradi medvojnih uspehov oktobrske revolucije v Rusiji. V odgovor na splošne vsejugoslovanske stavke so sodelujoče množično novačile v vojsko in prepovedovale komunistična in delavska zborovanja. Nasilje proti protestnikom tako verjetno ni bilo naključno in spontano. Krščanskosocialistična vlada se je namreč bala večanja moči komunistov v državi in je zato začela izvajati sistematsko zatiranje komunističnih dejavnosti in zborovanj. Poleg neposrednega nasilja nad stavkajočimi so jih za sovražnike države in ljudstva označili tudi meščanski časopisi in znanila. Strel iz Leonišča, ki je začel poboj, je po pričevanju očividcev in delavskih glasil sprožil policijski agitator z namenom eskalacije situacije, kar mu je uspelo. Kmalu po dogodkih aprila 1920, ki so jim sledile še večje stavke rudarjev v Sloveniji in Bosni, pa so oblasti povsem prepovedale komunistično dejavnost. Ta je bila v Jugoslaviji prepovedana do vzpostavitve osvobojenih ozemelj med drugo svetovno vojno.

8.00

Egipčani so po navedbah tamkajšnje državne volilne komisije z 89 odstotki za in 11 proti podprli predlagane ustavne spremembe. Na tridnevnem referendumu, ki je potekal od ponedeljka, je 44 odstotkov volilnih udeležencev podprlo politično ojačanje predsednika Abdela Fataha al Sisija. Ta bo lahko po novem kandidiral še za en šestletni mandat, v katerem bo imel večji nadzor nad sodstvom. Poleg dodatnih moči vojske v političnem sistemu so v novi ustavi ustanovili zgornji dom parlamenta in določili 25-odstotno kvoto za ženske v parlamentu.

Silam libijske vlade je po navedbah agencije Reuters in očividcev iz predmestja Tripolija uspelo pregnati borce upornega generala Khalifa Haftarja. Državna vojska in podporne paravojaške enote naj bi tako zavarovale vsa pomembnejša območja in zaustavile ofenzivo uporniških enot. Čeprav je fronta od glavnega mesta še vedno oddaljena zgolj dobrih 60 kilometrov, uporniki zdaj nadzorujejo predvsem puščavo v notranjosti države, ki je večinoma neposeljena. Še vedno pa je pod njihovim nadzorom večina Libijskih naftnih polj.

Sodišče v Hongkongu je izreklo sodbe v primerih vodij tako imenovane dežnikarske revolucije. Obsojeni so bili zaradi organizacije večmesečnih protestov za politične pravice. Protesti so leta 2014 izbruhnili predvsem zaradi spreminjanja obljub vlade Hongkonga, ki je za leto 2017 obljubila volitve za vodje mesta. Pred sodiščem so se zbrali podporniki obsojenih, ki so vlado obtožili ukinjanja svoboščin in dokončnega zlitja mesta z Ljudsko republiko Kitajsko.