10:05

Poslušate Abecedarij spregledanih, ponedeljkovo rubriko BritOFFa, v kateri po abecednem vrstnem redu predstavljamo novice iz medijsko pogosto spregledanih dežel sveta. Danes svojo pozornost usmerjamo v Burundi, ‘zemljozaprto’ afriško državo, obdano s Tanzanijo, Ruando ter Demokratično republiko Kongo. V Burundi so se iz Tanzanije vse od začetka tega meseca začele vračati prve večje skupine beguncev, ki so iz države pobegnili leta 2015. Pred nadaljnjo seznanitvijo z aktualnim dogajanjem v eni izmed geografsko najmanjših afriških držav pa bomo sprva naredili hiter sprehod skozi nedavno postkolonialno zgodovino Burundija. 

Neodvisnost je Burundi prejel skupaj z Ruando leta 1962, sprva sicer v obliki ustavne monarhije, štiri leta pozneje pa je bila razglašena republika. Vse od 60-ih let dalje smo na političnem področju lahko bili priče rivalstvu med Tutsiji in Hutuji, ki je v svoji najbolj kruti obliki eskaliralo v genocid leta 1972. Tega leta je bilo s strani Hutujev med mesecem aprilom in septembrom ubitih med 200 in 300 tisoč Tutsijev. 

Pregled dogodkov v Burundiju nam hitro nakaže, da so državo od leta 1972 do danes spopadi pretresali v večji meri kot pa obdobja miru. Opomnimo, da je med letoma 1991 in 2005 tam potekala državljanska vojna. Od takrat pa je politična situacija vsaj z vidika skrajnih oblik spopadov med tema dvema etnijama, ki sta v večji meri produkt kolonialne zapuščine kot lastnega zgodovinsko-geografskega razvoja, vzdrževala mirnejšo stanje vsaj do leta 2015.  Konec državljanske vojne so nedolgo pozneje nasledile predsedniške volitve, na katerih je zmago ubeležil Pierre Nkurunziza. Ta je po prestanih dveh mandatih napovedal svojo udeležbo na volitvah tudi leta 2015, s čimer je obšel ustavo, sodeč po kateri je predsedniška funkcija omejena na zgolj dva mandata. Nkurunzizovo vztrajanje v predsedniški funkciji je odzvalo ostre proteste javnosti in spopade z opozicijo ter je v državi ustvarilo splošno nestabilne razmere, zaradi katerih je iz Burundija pobegnilo desetine tisočev oseb. Sodeč po podatkih Združenih narodov v tem trenutku, se pravi štiri leta pozneje, samo v sosednji Tanzaniji v treh taboriščih živi približno 182 tisoč burundijskih beguncev. 

Ne glede na državno destabilizacijo, do katere je privedla Nkurunzizova tretja kandidatura na volitvah leta 2015, je bil leto pozneje ponovno izvoljen za predsednika Burundija. Prihajajoče volitve, ki sledijo čez manj kot leto dni, pa znova odpirajo strah pred novim valom nasilja, ki bi ga te morda vzbudile. Ne glede na predpostavljen strah so burundijske in tanzanijske oblasti v mesecu avgustu sprejele dogovor, da bodo v Burundi do konca leta vrnile tam nastanjene begunce. Sodeč po dogovoru so se z začetkom oktobra začela prva vračanja v Tanzaniji nastanjenih burundijskih beguncev v domovino. Ti naj bi se sodeč po besedah oblasti vračali prostovoljno, a to ostaja nekoliko vprašljivo. Če ne drugače, se lahko o tem vprašamo že zgolj na podlagi nedavnega televizijskega nagovora tanzanijskega predsednika Johna Magufula, citiramo: “Pojdite nazaj domov (...) prenehajte vztrajati z vašim bivanjem v Tanzaniji kot begunci in ne pričakujte, da boste tu dobili državljanstvo, medtem ko je Burundi zdaj stabilen …” 

Na potezo pa so se odzvali tudi Združeni narodi, ki so tanzanijsko oblast opozorili, da naj zaradi nestabilnih razmer burundijskih političnih beguncev prisilno ne vrača v domovino. Število vrnjenih oseb ostaja nejasno, trenutno se giba okrog tisoč.

08:05

V preteklih dneh smo že večkrat naslovili pravkar potekajočo turško vojaško operacijo v severovzhodnem predelu Sirije, kjer turške enote napadajo tamkajšne Kurde. Včeraj je minil teden dni od naznanitve ameriškega predsednika ZDA Donalda Trumpa, da bo umaknil vojaško podporo sirskim Kurdom, ki so zadnja leta predstavljali enega izmed osrednjih zaveznikov v tamkajšnjem boju proti borcem Islamske države.

V času spopadov med turško vojsko in kurdskimi borci naj bi iz zastraženega taborišča v Siriji pobegnilo okrog 800 podpornikov Islamske države. Na novico se je že odzval turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je to oklical za dezinformacijo, katere namen naj bi bil vezan na provokacijo zahodnih držav. Poleg tega pa naj bi, zaenkrat še neuradno, sodeč po podatkih sirske novinarske agencije SANA Sirska vojska mobilizirala vojake z namenom konfrontacije s turško vojsko. 

Pet dni po začetku turške intervencije je bilo, sodeč po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice, v teh spopadih ubitih trideset civilistov in več kot sedemdeset kurdskih borcev. V soboto pa je turška vojska zavzela tudi mesto Ras al Ain. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta Turčijo pozvala k nenadni prekinitvi napadov. Prodajo orožja Turčiji pa so začasno prekinile Nemčija, Nizozemska in Francija.

Medtem ko so bili včeraj s strani kurdske diaspore širom Evrope, predvsem v Nemčiji, organizirani protesti proti turški invaziji severovzhodnega predela Sirije, se je v Berlinu odvil drugačen protest. V občutku kolektivne zgodovinske krivde je z zastavami mavričnih barv in z davidovimi zvezdami v protestu proti antisemitizmu po mestu korakalo okoli 10 tisoč protestnikov. Protest je izzval sredin incident, v katerem je mladostnik v sinagogi v mestu Hall ubil dve osebi.  

Ši Džinping je obiskal Nepal, kar predstavlja prvi obisk kitajskega predsednika v Nepalu po 23 letih. Državi sta ob tej priložnosti podpisali 20 različnih dogovorov in pristali na 453 milijonov evrov visoko kitajsko posojilo Nepalu, ki se bo izvedlo postopno v naslednjih dveh letih. Obisk in sklenjene dogovore je kitajski predsednik Ši že pred prihodom opisal z namenom, citiramo: “obnove prijateljstva in iskanja sodelovanja z mojimi nepalskimi prijatelji.” Zametke zadnjih dogovorov pa lahko najdemo že v nepalskem podpisu kitajskega globalnega infrastrukturnega programa leta 2017, ki v Nepalu načrtuje nadgradnjo cestnih povezav in letališč.