Na današnji dan se ni zgodil niti en dogodek, ki bi se avtorici tega prispevka zdel dovolj mikaven in zgodovinsko zanimiv, da bi lahko služil kot vsebina, ob kateri bi zastrigli z ušesi. Torej moramo, drago poslušalstvo, preden zares začnemo današnji BritOFF, najprej razčistiti, ali v resnici nobeden od zbranih dogodkov današnjega datuma nima zgodovinske veljave in posebnega mika ali pa morda avtorica sodi med tiste ljudi, ki se ne lotijo ničesar, za kar menijo, da jim ne bo prineslo slave in hvale, in s tem po krivem nedolžne dogodke oropajo zgodovinske veljave, ki jim pritiče. A da bi lahko bili modri in nepristranski razsodnik v tej sodbi, moramo seveda postaviti jasne kriterije, katero dogajanje sodi med pomembne Dogodke in katero med tiste, k jih prav lahko tudi pozabimo. Prav tako pa moramo razčistiti, ali so ti kriteriji res neodvisni od nečimrnosti vsakokratnega zgodovinarja, avtorice pričujočega BritOFFa in tako dalje.

Zgodovinopisje je v začetnih fazah svojega institucionaliziranega obstoja kot častitljive univerzitetne vede predvsem zbiralo zgodbe o dogodkih, jih razvrščalo in umeščalo na premico linearnega poteka časa ter iskalo morebitne vzročno-posledične zveze med njimi, ne da bi se spraševalo, ali je pokvarjeno zelje, ki ga je jedel brixenški škof za večerjo, kaj manj pomemben zgodovinski dejavnik kot španska rekonkvista in če da, zakaj. Sodobna zgodovina že dolgo popisovanje dogodkov z Braudelovimi nekoliko zanesenimi besedami opisuje kot »peno na površini valov globokih morskih tokov«.

Kljub temu pa se te pene nikakor ne reši, kot da bi bil tudi zgodovinar prisiljen plavati na površju med peno, le vsake toliko malo potopiti glavo in se ozreti proti globinam, nato pa jo brž dvigniti in zajeti zrak. Tudi kadar se odreče enciklopedični zgodovini, se zdi, da je zgodovinar potisnjen v peno dogodkov po nuji same forme vede. Ta namreč še vedno v veliki meri sloni na naraciji, pripovedovanju, kot da gre pri zgodovinopisju predvsem za zgodbe, morda res ne več enciklopedične zgodbe o političnih dogodkih, temveč vse bolj literarno ali celo poetično obarvane zgodbe o kulturi, mentaliteti, socialnem okolju določenega časa. »Zgodovina je tam, kjer je človek iz mesa in krvi,« zapiše Bloch, če si je avtorica prav zapomnila.

Kaj torej ostane od globokih morskih tokov zgodovine? Če nimamo teorije in ne abstrahiramo konkretnih zgodovinskih dogodkov, ne moremo zares razločiti Dogodka z veliko začetnico od dogodka z malo oziroma ju ločujemo glede na samoumevne intuitivne predstave o pomembnosti, ki so vselej spontano ideološke. Žal, drago poslušalstvo, pa avtorica danes ne bo s teoretskim pretresom ocenila vsakega izmed dogodkov, ki so se zgodili na današnji dan, da bi ugotovila, ali je kateri izmed njih Dogodek, da vam ga servira, kot vedno, v obliki naracije, kratke jutranje zgodbice. Ne le, da avtorica nima toliko časa, tudi sama oblika naracije bi Dogodku odvzela vsakršno teoretsko upravičenost do tega naziva. Torej, drago poslušalstvo, če se čutite prikrajšane za današnji zgodovinski BritOFF, se jezite bodisi na zgodovinopisje kot tako bodisi na zgodovino, ki ne priskrbi dovolj zanimivih dogodkov, odpustite pa avtorici.