Osma

Vodja Islamske države Bakr al Bagdadi se je po enoletnem molku znova oglasil. V posnetem govoru pripadnike Islamske države vzpodbuja k bojevanju. Poleg implikacij na mednarodnem nivoju pa se izjave bržkone nanašajo tudi na spopad v Mosulu, kjer je z ofenzivo pričela iraška vojska. Ob hujskanju zoper šiite je al Badgdadi pozval tudi k napadu na sicer sunitsko Turčijo in Savdsko Arabijo rekoč, da sta zaveznici Zahoda.

Libanonski sunitski politični vodja Saad Hariri je bil izglasovan za premierja. Zanj je v 127-članskem parlamentu glasovalo 110 poslancev, proti pa so bile stranke, ki podpirajo sirijsko vlado Bašarja al Asada. Med stranke, ki so glasovale proti Haririju, sodijo Hezbola, Sirska socialna nacionalna stranka in Libanonska stranka Baath. Spomnimo, da se protislovja libanonske politike ob veroizpovedi artikulirajo predvsem ob vprašanju podpore in vloge Sirije. Libanonska razdelitev najvišjih političnih funkcij glede na veroizpoved hkrati veleva, da mesto premierja zasede sunit. Imenovanje Haririja zato ni presenečenje, saj si je mesto tako rekoč zagotovil že s podprtjem predsedniške kandidature Michela Aouna. Slednji kot pripadnik krščanskih maronitov lahko zasede mesto predsednika, za njegovo zaveznico pa sicer velja Hezbola.

Ob obisku veleposlanice Združenih narodov Ismail Ould Cheikh Ahmed so v mestu Aden in nekaterih drugih mestih v Jemnu potekale demonstracije. Tisoče demonstrantov je nasprotovalo mirovnemu sporazumu med nekdanjo jemensko vlado in upornimi Hutiji. Sporazuma namreč vlada s predsednikom Mansurjem Hadijem na čelu ne odobrava, zaradi česar je k demonstracijam tudi pozvala. Vsebina sporazuma sicer ni javna, dokumenti, ki so pricurljali v javnost, pa pričajo o tem, da vsebuje predlog za oblikovanje nove vlade, v kateri bi bili reprezentirani tudi Hutiji.

Deseta

Kateri položaj naj zasede komisar v Evropski komisiji, ki mu je pravkar spodletela kandidatura za generalnega sekretarja Združenih narodov? Kristalina Georgieva se je odločila, da se vrne na svoj stari položaj izvršne vodje v Svetovni banki. A kot nekdanja evropska komisarka za svoj nekdanji položaj prejemala manjši dohodek. Evropski parlament je namreč v okviru evropskega proračuna za leto 2017 zamrznil pol milijona evrov, in sicer del sklada, ki je namenjen izplačilu dohodkov za nekdanje komisarje.

Do ukrepa prihaja po številnih opozorilih na visoko stopnjo prehajanja javnih funkcionarjev evropskih institucij v zasebna podjetja. Evropski poslanci imajo pri tem v mislih primere, kot sta nekdanja komisarka za podnebno politiko Connie Hedegaard, ki se je zaposlila pri Volkswagnu ter komisarka Neelie Kroes, ki se je pridružila podjetju Uber in eni največjih ameriških bank, Bank of America. Na seznam lahko uvrstimo tudi nekdanjega predsednika Evropske komisije Joséja Manuela Barrosa, ki se je zaposlil pri banki Goldman Sachs; Etična komisija EU je v njegovem primeru presodila, da je poteza neprimerna, a ni v nasprotju z etičnim kodeksom evropske komisije.

Višje sodišče v Londonu je razsodilo, da odločitev o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije ni v pristojnosti vlade, temveč parlamenta. Aktivacijo 50. člena Lizbonske pogodbe, ki bi omogočil izstop, je vlada skušala uresničiti z uveljavitvijo posebne kraljeve pravice, ki izvira iz časov, ko je monarh posedoval absolutno moč ter parlamenta, kot ga poznamo danes, še ni bilo, a naj bi v izrednih primerih tudi danes omogočala sprejemanje odločitev mimo parlamenta. V dotičnem primeru pa je tako manevriranje po mnenju pritožnikov ter sedaj tudi sodišča neustavno. Vlada je sicer že napovedala pritožbo na sodbo, zahteva, da o izstopu države iz EU glasuje parlament, pa bo sam postopek izstopa nedvomno le še dodatno zavlekla.

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.