Ob 7.00

V Veliki Britaniji se tamkajšnja evroskeptična stranka UKIP krepko povzpenja po lestvicah priljubljenosti. Stranka, ki jo vodi kontroverzni britanski politik Nigel Farage, je po zadnjih meritvah javnega mnenja prepričala slabo petino Otočanov. Vsekakor gre UKIP-u zelo na roko nedavni spor med Brusljem in Londonom. Na nedavnem sestanku Evropskega sveta je britanski premier David Cameron odločno zatrdil, da Velika Britanija ne namerava plačati dodatnih dveh milijard dajatev Evropski uniji.

Južnokorejska državna tajna služba NIS je sporočila, da je severnokorejski voditelj Kim Jong Un nedavno prestal operacijo gležnja. Spomnimo: svetovni mediji so se zelo vznemirili ob nekajtedenski odsotnosti severnokorejskega voditelja. Odsotnost diktatorja je namreč sprožala številna ugibanja in špekulacije o morebitnem zdravstvenem stanju voditelja. Le-to je namreč precej klavrno, saj je Kim Jong Un ne le strasten jedec, pač pa tudi kadilec.

Na letalu ameriške družbe American Airlines je prišlo do nenavadnega zapleta, zaradi katerega so morali prestaviti let od Los Angelesa do Londona. Eden izmed potnikov je namreč vključil mobilno internetno povezavo na svojem telefonu, kar so lahko videli tudi vsi tisti, ki so tedaj želeli dostopati do brezžične internetne povezave. Sicer to ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi omenjeni potnik svojega omrežja poimenoval »Al-Kaida free network«, zaradi česar so prizemljili čezatlantski let in sprožili preiskavo. Po sedmih urah izčrpnega preiskovalnega dela se je izkazalo, da se je šlo za šalo.

V Franciji znanemu nizkocenovnemu letalskemu prevozniku Ryanair grozi dobrih osem milijonov evrov kazni. Francosko tožilstvo je namreč irskega prevoznika tožilo zaradi načina zaposlovanja 127 francoskih Ryanairovih delavcev. Le-ti so bili namreč zavoljo klestenja stroškov dela in nižje obdavčitve dela zaposleni prek irskih in ne francoskih zaposlitvenih pogodb. Podjetje bremenijo tudi obtožbe, da je poleg nespoštovanja oz. bolje rečeno ignoriranja francoske delovnopravne zakonodaje utajevalo davke. Več o tem v Britoffu ob osmih.

Ob 8.00

V Franciji irskemu nizkocenovnemu letalskemu prevozniku Ryanair grozi dobrih osem milijonov evrov kazni. Francosko tožilstvo je prevoznika tožilo zaradi načina zaposlovanja 127 francoskih Ryanairovih delavcev. Le-ti so bili namreč zavoljo klestenja stroškov dela in nižje obdavčitve dela zaposleni prek irskih in ne francoskih zaposlitvenih pogodb. Znesek v višini osmih milijonov bo Ryanair moral nakazati francoskemu pokojninskemu skladu, zdravstveni blagajni in pilotskemu sindikatu.

Predmet spotike v tokratnem primeru je Ryanairova interpretacija francoske delovnopravne zakonodaje. Ker je Ryanair irska letalska družba in ima vsa letala registrirana na Irskem, je bila interpretacija letalske družbe logična. Zaposleni v Ryanairu delajo za Irsko in ne za državo, v kateri se letalo tisti hip nahaja, torej Francijo. Tako so v Franciji zaposlili posadko štirih letal skupaj z vso podporno ekipo prek irskih zaposlitvenih pogodb. Podjetje se je s preprostim birokratskim trikom izognilo plačilu dobršnega dela prispevkov. Slednji v Franciji znašajo 40, na Irskem pa pičlih 10 odstotkov.

Zapletlo pa se je takoj, ko se je vmešalo francosko tožilstvo. V sodnem postopku so tako že pred enim letom dosegli, da bi moral Ryanair poravnati dobrih osem milijonov evrov nastale škode francoski državi, vendar se je letalski prevoznik na sodbo pritožil. Tokrat je sodišče dokončno odločilo v prid države, pri čemer je tožilstvo tekom procesa celo zahtevalo simbolično zaplenitev francoskega dela Ryanairove flote. Tovrstne sporne prakse in hoja po robu zakona pa tako ali tako nista nfič novega za zvitega irskega nizkocenovnika.

Ryanair je namreč prav po zaslugi nekaterih kontroverznih ukrepov postal ena največjih in najhitreje rastočih letalskih družb. Naštejmo le nekaj teh ukrepov: ukinjanje zastonj obrokov in pijače med svojimi leti, izsiljevanje letališč, uvajanje plačljivih stranišč in celo razmišljanje o uvedbi stojišč namesto sedišč. Vendar je eno kreativna interpretacija letalskih predpisov o pogostitvah lastnih potnikov, drugo pa izigravanje nacionalne delovne zakonodaje pod pretvezo evropske delovne mobilnosti.

Glavni argument Ryanaira namreč izhaja iz teze, da so njihovi francoski delavci v Franciji nastanjeni le začasno in da zato ni nikakršne ovire, da ne bi bili zaposleni po irski zakonodaji. Pri tem kot glavni argument navajajo evropsko zakonodajo o zaposlovanju in mobilnosti delovne sile. Ta v svojem liberalnem duhu omogoča odpravo birokratskih ovir na vseevropskem trgu dela, ki ovirajo mobilnost delavcev in s tem gospodarski napredek.

Tokratna kršitev zakonov in predpisov je tako znanilka prihoda nekaterih trendov, ki bodo v prihodnosti vse bolj krojili trg dela v Evropski uniji. Ryanairova zamisel je namreč izvrstno dopolnila plenilski poslovni model te družbe in omogočila dodatno poslovno rast družbi, ki je še vedno ena izmed najhitreje rastočih letalskih družb v Evropi. Vse to pomeni, da je vojna navkljub tokratni majhni zmagi za državo in sindikate vse prek kot dobljena. V prihodnosti si lahko obetamo samo še več podobnih primerov raznoraznih podjetij, ki bodo z evropsko zakonodajo poskušala izigrati nacionalno.