V današnjem petkovem okoljskem BritOFFu se bomo posvetili zares pomembnim bitjem: čebelam. Te opravljajo eno najbolj pomembnih ekosistemskih funkcij pri ohranjanju ekološkega ravnovesja ter biotske raznovrstnosti. Tudi svetovno kmetijstvo je v veliki meri odvisno od čebel v vlogi opraševalcev, potrebujejo pa jih tudi ostale rastline, ki predstavljajo hrano živalim.

Z opazovanjem zdravstvenega stanja teh majhnih opraševalk je mogoče ugotoviti tudi spremembe v okolju. Njihova odsotnost sporoča, da se z okoljem dogaja nekaj, glede česa je treba nujno ukrepati. Inštitut Earthwatch je sklenil, da so prav čebele najpomembnejša bitja na svetu. Ob tem so znanstveniki opozorili tudi, da so te pomembnice zdaj že tako ogrožene, da jim grozi izumrtje, saj po svetu beležijo tudi do 90-odstotni upad števila čebel. Razlogi so odvisni o posamezne regije, a večinoma gre za krčenje gozdov, pomanjkanje cvetlic in varnih mest za gnezdenje ter rabo pesticidov. 

Zvezni inštitut za tehnologijo v Švici pa predvideva tudi, da so za izginotje čebel krivi valovi, proizvedeni zaradi mobilne tehnologije. Pravijo, da so valovi, ki se emitirajo tekom klica, razlog za dezorientacijo čebel, zaradi česar te izgubljajo smer, kar pa ogroža njihovo življenje. S 83-imi poskusi so pokazali, da čebele v prisotnosti valov proizvajajo desetkrat več zvoka kot običajno. To je obnašanje, ki čebelam da signal, da se nahajajo v nevarnosti in da morajo zapustiti čebelnjak.

Agrikulturni center na univerzi Mayor in čilenska agrikulturna zveza sta opravila raziskavo, v kateri so ugotovili, da so prav čebele edina živa bitja, ki ne prenašajo nobenih patogenov - bakterij, virusov ali gliv. 

Ker se zmanjšana populacija čebel v veliki meri pripisuje uporabi pesticidov, so države EU lani prepovedale zunanjo uporabo treh pesticidov iz skupine neonikotinoidov, ki poškodujejo osrednji živčni sistem insektov. Na seznam že prepovedanih pesticidov, ki vključuje klotianid, imidakloprid in tiametoksam, bodo zdaj dodali še tiaklopridom, je sporočila Evropska agencija za varnost hrane. Agencija je januarja objavila študijo, v kateri je izrazila zaskrbljenost zaradi pomanjkanja podatkov za oceno tveganj ob vstopu tiakloprida v podzemne vode za človeka, sesalce, ptice, vodne organizme, čebele in rastline. Trenutno dovoljenje za uporabo pesticida, ki vključuje tiakloprid in ga proizvaja agrokemični koncern Bayer, poteče aprila.

Nizozemska je na svoje avtobusne postaje postavila darilo tem majhnim, vendar velikim bitjecem. Več kot 300 zelenih streh na avtobusnih postajah, ki so jih postavili v Utrechtu, tako izboljšuje kakovost zraka, znižuje temperature in obenem hrani čebele. Posadili so homulice, ki jih čebele menda obožujejo. To pa je le ena v nizu akcij, s katerimi bodo meščani pozitivno vplivali na zrak, ki ga dihajo, saj do konca leta pričakujejo še 55 novih električnih avtobusov, ki vozijo na energijo, ki jo proizvajajo sami. Ozelenjevanje mesta znižuje temperature tudi za nekaj stopinj. 

8.05

Premier Velike Britanije Boris Johnson je predlagal parlamentarne volitve 12. decembra. Poslancem je ponudil več časa za razmislek o brexitu pod pogojem, da bodo izvedene te predčasne volitve. Parlament bo o predlogu glasoval naslednji teden. Ob tem je povedal, da pričakuje, da bo Evropska Unija odobrila ponovno podaljšanje roka za brexit. 

Evropska komisija bo Bosni in Hercegovini namenila še dva milijona evrov pomoči za migrante. Ob tem komisija pričakuje preselitev migrantov iz centra Vučjak, kjer so življenjske razmere zelo slabe. V Bosni in Hercegovini živi med 6000 in 8000 migrantov, od tega pa jih je le 3300 nastanjenih v petih centrih, ki jih financira EU, tako da je EU ob bližajoči se  zimi oblasti v Bosni in Hercegovini zaprosila za predloge novih lokacij. V šotorskem naselju Vučjak, ki se nahaja v bližini nekdanje deponije odpadkov in minskega polja, med drugim ni niti pitne vode. 

Vlada se je zavrnila predlog o spremembi zakonodaje, ki ga je podala Levica. Z zakonom naj bi ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Kot razlog so navedli, da predlog zakona dolgoročno ne rešuje finančne vzdržnosti sistema zdravstvenega zavarovanja. Sporočili so, da vlada predlogu sicer ne nasprotuje, vendar da mora ta biti “premišljen”. Zakon, ki ga je predlagala Levica, uvaja tudi prispevek na kapitalski dohodek s stopnjo 7,36 odstotka. Zakon vsebuje tudi stopnje za različne kategorije zavarovancev enotnega obveznega zdravstvenga zavarovanja; zaposlenim bi prispevno stopnjo dvignili za eno, delodajalcem pa za 1,6 odstotne točke.