Brazilski predsednik Jair Bolsonaro je pri gašenju amazonskega deževnega pragozda v Braziliji odobril pomoč vojske. Odločitev je sledila odzivom številnih svetovnih voditeljev, ki so izrazili zaskrbljenost nad neodzivnostjo brazilskih oblasti. Na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona bodo o požarih v Amazoniji države članice skupine G7 tako razpravljale na vrhu, ki bo ta vikend potekal v francoskem obalnem mestu Barritz. Bolsonaro, ki se je sicer upiral pomoči sosednjih držav pri gašenju požara na brazilskem teritoriju, je na Twitterju zapisal, da Macronov predlog o razpravi brez sodelovanja držav iz regije "kaže na kolonialističen način razmišljanja". Zdi se, da bo Bolsonaro tako tudi v nasprotovanju Francije in Irske ratifikaciji trgovinskega dogovora med Evropsko unijo in Mercosurjem, trgovinskim blokom južnoameriških držav, ki mu pripada tudi Brazilija, bržkone lahko našel kolonialistične težnje.

Tunizijska policija je aretirala Nabila Karouia, predsedniškega kandidata in lastnika zasebnega televizijskega kanala Nessma TV. Karouia, proti kateremu je tožilstvo julija, kmalu po njegovi napovedi kandidature, vložilo obtožnico zaradi pranja denarja, so po poročanju radijske postaje Mosaique FM aretirali na podlagi pripornega naloga, izdanega prav za omenjeno kaznivo dejanje. Do aretacije je prišlo na dan, ko so oblasti trem lokalnim medijskim družbam, med drugim tudi Nessmi TV, prepovedale poročanje o kampanji za predsedniške volitve, saj naj bi brez ustreznih licenc oddajale nelegalno. Po smrti predsednika Bejia Caida Essebsija, ki je umrl 25. julija, bodo predčasne volitve bodo v Tuniziji potekale 15. septembra. Karoui poleg Youssefa Chaheda, trenutnega premiera, sicer velja za enega izmed favoritov v tekmi 26 kandidatov, ki jim je državna volilna komisija pred dobrim tednom dni odobrila kandidaturo.

Iz pristanišča Murmansk na severovzhodu Rusije je včeraj na 5000 kilometrov dolgo in štiri do šest tednov trajajočo pot do mesta Pevek v sibirski regiji Čukotka odplula prva plavajoča jedrska elektrarna. Tako imenovani Akademik Lomonosov, ki ga začeli graditi leta 2006, bo predvidoma do konca leta v Peveku nadomestil jedrsko in termoelektrarno, z energijo pa bo oskrboval tudi tamkajšnje naftne ploščadi. V ruski jedrski agenciji Rosatom v Akademiku Lomonosovu vidijo predvsem cenejšo in enostavnejšo alternativo gradnji jedrske elektrarne na klimatsko zahtevnejših območjih, kjer so tla celo leto pokrita s snegom in ledom, v ruski podružnici okoljevarstvene organizacije Greenpeace pa opozarjajo, da bi morebitna nesreča lahko imela resen vpliv na arktično okolje – tudi zato so jo že označili za "Černobil na ledu".

Foto: Nils Bøhmer/Bellona