Po poročanju častnika Die Zeit in televizije ARD, naj bi bil nemški proračun zaradi dveh shem za izogibanje plačevanja davkov na kapitalske dobičke od leta 2001 prikrajšan za okoli 32 milijarde evrov.  Večino transakcij je bilo vodenih iz Londona.  Skupina bančnikov in pravnih strokovnjakov naj bi s sistemom slamnatih podjetji v in izven Nemčije izkoriščala davčne olajšave, ki so namenjene domačim davčnim olajšavam. V prvi metodi so si Nemške banke izposodile tuje delnice tik pred izplačilom dividend, zaradi česar so lahko izkoristili luknjo v nemškemu zakonu, ki je omogočil, da so se zunanji investitorji izognili plačilu davka na kapitalski dobiček. Druga je bila podobna in je izkoristila dejstvo, da lahko pri nekaterih finančnih procedurah lastništvo nad delnico uveljavlja več kot ena oseba. Obe praksi sta bili nedavno prepovedani. Nepravilnosti je odkrila nižja uradnica na nemškem davčnem uradu, zadevo pa sedaj preiskujejo tudi tožilci v Kölnu.

Slabše novice za nemški davčni urad pa je prineslo tamkajšnje vrhovno sodišče. To je namreč razveljavilo davek na jedrsko gorivo, ki ga je nemška vlada uvedla kmalu po jedrski nesreči v Fukušimi leta 2011. Davek, ki je znašal 145 evrov na gram radioaktivnega goriva, je proračunu v letih od 2011 do 2016 prinesel 6.3 milijarde evrov. Energetska podjetja E.ON, RWE, EnBW in švedski Vattenfall poleg vračila denarja zahtevajo še vsaj miljardo evrov zamudnih obresti.

Brazilsko volilno razsodišče je zavrnilo obtožnico, ki predsednika Michaela Temerja bremeni prejemanja nelegalnega financiranja volilne kompanije leta 2014, ko je bil podpredsedniški kandidat odstavljene predsednice Dilme Rousseff. Če bi bila obtožba proti Temerju, ki je bila vložena že leta 2014, uspešna, bi bile predsedniške volitve razveljavljene, zato je sojenje potekalo v zelo napetem političnem ozračju. »Tudi če si ti ljudje to želijo, ne moremo ves čas menjavati predsednika republike,« je ob izreku sodbe povedal predsednik razsodišča Gilmar Mendes.

Hrvaški sabor je potrdil sedem novih ministrov vlade premiera Andreja Plenkovića. S tem je zaživela nova vladna koalicija, ki jo sestavljata desnosredinska HDZ in liberalna HNZ. Podpredsednik vlade in minister za gradbeništvo je postal predsednik HNS Prdrag Štromar, v kvoto HNS pa se šteje še nova ministrica za znanost in izobraževanje Blženka Divjak, ki sicer ni članica stranke. Plenković je rekonstrukcijo vlade izkoristil še za zamenjavo petih svojih ministrov. Notranji minister je tako postal dosedanji vodja kabineta predsednika vlade Davor Berišć, ki je bil pred leti v vladi premierke Jadranke Kosor obrambni minister. Izkušnje iz te vlade ima tudi Dražen Bošnjaković, ki se vrača na čelo pravosodnega ministrstva. Dosedanji minister za gradbeništvo Lovro Kuščević se seli na čelo ministrstva za upravo.  Ministrstvo za delo in pokojninski sistem bo prevzel dosedanji sekretar Marko Pavić, njegov dosedanji šef Tomislav Ćorić pa se seli na ministrstvo za varstvo okolja in energetiko.

HNZ je v vlogi HDZ-jeve koalicijske partnerice zamenjala stranko Most, ki je vlado zapustila zaradi spora okoli nezaupnice finančnemu ministru Zdravku Mariću. Nove ministre je podprlo 78 poslancev, poleg koalicijskih strank še poslanci manjšin, Hrasta, HDS, HSLS, Reformistov in dva neodvisna poslanca. Vlade poleg opozicije ni podprla tudi skoraj polovica poslancev HNS, ki so napovedali oblikovanje poslanske skupine neodvisnih poslancev. Najvidnejša v tej skupini je Vena Pusić, nekdanja zunanja ministrica. Tudi sicer je ta vlada šibkejša od prve vlade Andreja Plenkovića, ki je lahko v 151 sedežnem Saboru računala na 91 glasov podpore. 

APR priporoča: Kam so vse žuželke šle?