Sedma



Predstavniki sprtih strani v južnosudanskem državnem konfliktu so po več dni trajajočih pripravah v etiopskem glavnem mestu Adis Abebi vendarle segli za skupno mizo in začeli z neposrednimi pogajanji. Predstavnik etiopske vlade Getachew (izg. getačev) Red, ki je oznanil začetek pogajanj med južnosudansko vlado in uporniki, vsebine pogovorov ni želel razkriti, je pa več uradnikov opozorilo, da gre pri trenutnih pogovorih le za postavitev temeljev in smernic za nadaljnji krog pogajanj. O ključnih temah, kot je prekinitev ognja, sprti strani zaenkrat še naj ne bi govorili.



Švicarski gospodarstveniki, zbrani iz 12 različnih delodajalskih organizacij in zvez, so volivce pred februarskim referendumom pozvali, naj na njem zavrnejo predlog zakona, ki ponovno uvaja imigracijske kvote za državljane Evropske unije. Po mnenju švicarskih gospodarstvenikov bi sprejem zakona škodil švicarskemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od tuje delovne sile, protipriseljenska politika pa bi po njihovem mišljenju načela tudi odnose z Evropsko unijo. Predlog zakona je sicer predlagala populistična konservativna ljudska stranka, ki ima v švicarskem parlamentu večino.



Na ljubljanskem okrožnem sodišču bi se moralo začeti sojenje v zadevi z mariborskimi radarji, a je sodišče narok preklicalo. Po neuradnih podatkih naj bi sodišče zavrglo tožbo, ki so jo sicer, potem ko je bila državna tožba zavrnjena, vložili na mariborski občini.  Gre za tožbo za ugotovitev ničnosti 30 milijonov evrov vredne koncesijske pogodbe med mariborsko občino in podjetjem Iskra Sistemi,  po kateri naj bi podjetje v 4 letih posodobilo semaforski sistem v mestu, pri tem pa bi del plačanih kazni z na novo postavljenih radarjev stekal na njegov račun. Prve radarje so v Mariboru postavili sredi oktobra 2012 in kmalu poskrbeli za revolt tamkajšnjih občanov, nezadovoljnih s tovrstnim načinom javno-zasebnega okoriščanja. 



Osma



Voditelji treh čeških levosredinskih strank, socialdemokratske, krščansko-demokratske in gibanja Ano, so po 10 tednov trajajočih pogajanjih podpisali koalicijsko pogodbo, na podlagi katere naj bi oblikovali novo vlado.  Nova levosredinska vlada bo nadomestila začasno vlado Jirija Rusonka, največ ministrov, šest, pa bodo v njej imeli socialdemokrati. Ministrsko ekipo bo, v kolikor ga bo za to potrdil češki predsednik Miloš Zeman, vodil njihov predsednik Bohuslav Sobtoka. Koalicija levosredinskih strank v koalicijskem programu sicer napoveduje izboljšanje življenjskega standarda, zaposlovanje, ter podporo gospodarski rasti, vsaj v letošnjem letu pa naj bi se tudi izognila dvigovanju davkov.

Nepoboljšljivi nekdanji romunski premier Adrian Nastase je bil ponovno obsojen na zaporno kazen zaradi korupcije. Nastase, ki je romunski vladi predsednikoval med letoma 2000 in 2004, je bil spoznan za krivega prejema za stotisoče evrov podkupnin, v zameno za katere je neko podjetnico imenoval na pomemben položaj v javni upravi. Nekdanji romunski premier je sicer pred desetimi meseci predčasno odslužil dveletno zaporno kazen, na katero je bil, prav tako zaradi korupcije, obsojen pred dvema letoma.



Hokejisti Olimpije so v 42. tekmi sezone dosegli eno redkih zmag v letošnjem odprtem avstrijskem prvenstvu. Zeleno-beli so niz šestih zaporednih porazov uspeli prekiniti v Innsbrucku, kjer so soseda z dna lestvice premagali s 4:1. Dva zadeta za Ljubljančane je dosegel Andrej Hebar. Kljub deveti letošnji zmagi, Olimpija še naprej ostaja zadnja.



Deveta



Odvetniki gibanja Muslimanska bratovščina od Mednarodnega kazenskega sodišča zahtevajo, da preišče zločine proti človečnosti, ki naj bi jih v Egiptu v minula pol leta zakrivila tamkajšnja vojska. Odvetniki, ki pravno zastopajo bratovščino in njeno politično krilo »Svoboda in pravičnost,« so mednarodnemu sodišču 20. decembra že predali pritožbo, v kateri navajajo dokaze o razširjenih in sistematičnih zločinih egiptovske vojske, odkar je ta strmoglavila predsednika Mohameda Morsija. Po besedah enega od odvetnikov Muslimanske bratovščine je namen sprožitve preiskave sporočilo egiptovskemu vojaškemu režimu, da bo za svoja zločinska dejanja moral tudi odgovarjati.



Slabih 14 dni pred njenim začetkom je generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon, kot predstavnik organizatorice, začel pošiljati vabila za mirovno konferenco o Siriji, med povabljenimi pa zaenkrat ni Irana. Odločitev o tem, al naj na konferenco, ki se bo odvila konec meseca, povabijo tudi Iran, sicer enega ključnih političnih akterjev v tem prostoru, naj bi na srečanju 13. januarja sprejela kar ameriški državni sekretar John Kerry in ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Združene države Amerike so doslej sicer nasprotovale udeležbi Irana na konferenci, njegovo udeležbo pa podpira Rusija.



Desus bo kot prva stranka 4-članske vladne koalicije razpravljala o osnutku novega koalicijskega sporazuma. Čeprav vsebina osnutka, v skladu s koalicijskim dogovorom, ne bo razkrita do njene predstavitve vladnim poslancem prihodnji teden, pa so v stranki upokojencev napovedali, da bodo tudi v novi koalicijski pogodbi vztrajali pri zavezi, da ne bodo privolili v znižanje pokojnin in v poseganje v regrese upokojencev. Preostale koalicijske partnerice bodo o zametkih nove koalicijske pogodbe razpravljale predvidoma naslednji teden.



Deseta



Združene države Amerike po čedalje bolj negotovi situaciji v mestu Faludža, kjer se odvijajo težki boji med  z al Kajdo povezanimi lokalnimi uporniki in iraškimi vladnimi silami, znova krepijo posredno vojaško prisotsnot v Iraku. Čeprav je Pentagon jasno sporočil, da v Irak ne bo ponovno pošiljal vojakov, pa bodo ZDA tamkajšnji vladi izdatno pomagale v orožju, drugi vojaški tehnični opremi in z logistiko. Združene države bodo tako še v kratkem iraškim vladnim silam posredovale dodatnih deset brezpilotnih letal za nadzor in 100 raket »hellfire« za boj proti islamskim upornikom. Pentagon bo ob tem iraški vojski pomagal tudi z obveščevalnimi podatki, nasveti, skupaj z iraško vlado pa Washington razvija tudi strategijo boja proti Al Kajdi.



Turška vlada je preko noči odpustila več kot 250 policistov in policijskih uradnikov v prestolnici Ankari. Čeprav razlogi in podrobnosti še niso znani, so množična odpuščanja po prvih komentarjih povezana s obsežno proti-korupcijsko afero, ki jo je policija sprožila v preteklih mesecih. Turška vlada, ki policijo in sodstvo obtožuje, da so koruptivne obtožbe proti njej politično motivirane, je na stotine policistov zamenjala ali jih prerazporedila že v preteklih mesecih, tokrat nočna čistka pa je najobsežnejša doslej.



Slovenski teniški igralec Blaž Kavčič je uspešno začel nastope na turnirju v Sydneyu. Kavčič je v prvem krogu izločil 39. igralca sveta, favoriziranega Finca Jarkka Nieminena, z rezultatom 6 proti 4 in 6 proti 3. 26-letni Ljubljančan se bo v drugem krogu pomiril z boljšim iz dvoboja med Špancem Marcelom Granollersom in Avstralcem Bernardom Tomićen.