Evropski britoff gre po svetu

Evropski britoff gre po svetu

Aktualno-politična novica
Indija do tokija
24. 2. 2017 - 10.05
 / BritOFF

8:05

Ameriški generalni tožilec Jeff Sessions je odpravil odločbo bivšega predsednika Baracka Obame o postopni ukinitvi oddajanja zveznih zaporov v upravljanje zasebnim podjetjem. Pri tem se je skliceval na domnevne bodoče potrebe pri zagotavljanju namestitev v zveznih zaporih. Odločba Obame je predvidevala, da vlada po lanskem avgustu ne bo več podaljševala pretečenih pogodb trinajstim zasebnim upraviteljem zveznih zaporov. Ti skupaj pokrivajo 11 odstotkov zvezne zaporniške populacije, to je približno 22 tisoč ljudi. Večinoma gre za priseljence iz Mehike, ki so obsojeni zaradi kršitev imigracijskega prava. Slabe razmere v zasebnih zaporih so že večkrat obsodile tako ameriške nevladne organizacije kot vladni inšpektorji, kar je bil povod za Obamovo odločbo.

Posebni agent bosanskega predsedstva Sakib Softić je na Meddržavnem sodišču OZN v Haagu vložil zahtevo za revizijo sodbe iz leta 2007, po kateri je Srbija oproščena neposredne odgovornosti za genocid v Srebrenici. Vložitev zahteve za revizijo je povzročila spor v tridelnem bosanskem predsedstvu, ki še vedno onemogoča normalno delovanje institucije. Softića je v Haag spremljala delegacija bošnjaških članov bosanskega predsedstva pod vodstvom Bakirja Izetbegovića, ki je vložitev zahteve za revizijo, še preden se izteče desetletni rok zanjo, napovedal že prejšnji teden. Takemu postopku je ugovarjal predsednik bosanskega predsedstva, bosanski Srb Mladen Ivanić, ki je zatrjeval, da bi postopek za revizijo moralo najprej potrditi celotno predsedstvo. Izetbegović pa je zatrjeval, da je predsedstvo Softiću status posebnega agenta podelilo že ob začetku prvotnega postopka proti Srbiji in da ponovna potrditev ni potrebna. O legitimnosti Softića bo odločalo Meddržavno sodišče OZN.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je irskemu premierju Endi Kennyju zagotovil, da namerava EU tudi med pogajanji za Brexit spoštovati irski mirovni dogovor iz leta 1998. Na sestanku je bil navzoč tudi glavni evropski pogajalec za Brexit Michel Barnier. Dogovor, ki celostno ureja odnose med Irsko in Severno Irsko kot delom Velike Britanije, med drugim ukinja mejne kontrole med državama. Po odhodu Velike Britanije iz EU bi meja Severne Irske z Irsko po evropskih predpisih brez predvidenih izjem avtomatično postala zunanja meja EU.

 

10:05

 

Institucije Evropske unije so že v začetku tedna krepko zavihale rokave. Bruselj je prvič v svoji uradni funkciji obiskal ameriški podpredsednik Mike Pence, da bi pomiril čez vikend razburkane valove obojestranskega nelagodja. Na varnostni konferenci v Münchnu je namreč pred 500 evropskimi delegati okaral članice NATA, češ da namenijo premalo denarja za vojaško obrambo in s tem odvezujejo ZDA od obvezne pomoči v primeru napada. V ponedeljek je bil njegov ton spravljivejši in je bolj poudarjal zgodovinsko ameriško-evropsko zavezništvo. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je posledično ameriško vlado pozval, naj svojo podporo EU pokaže tudi v praksi. Obe strani pa sta zamolčali problem navijanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Brexit in razpad EU.

Evropska komisija je prav tako v začetku tedna prejela dokončen odgovor poljske vlade, v katerem ta zatrjuje, da so spremembe delovanja ustavnega sodišča in njegove neodvisnosti povsem v skladu z evropskim pravnim redom. Evropska komisija se je posledično znašla v škripcih, saj ji samovolja Poljske ne dopušča več veliko pravnih izhodov. Ena izmed preostalih možnosti posredovanja je, da komisija uveljavi sedmi člen Evropske pogodbe. Ta ji omogoča proti državi kršiteljici uvesti sankcije in zamrzniti njene glasovalne pravice v Evropskem svetu, za tak ukrep pa potrebuje podporo ostalih držav članic EU. Evropska komisija sedaj previdno tipa, ali ima za morebitno uvedbo sankcij dovolj somišljenikov, svoje nasprotovanje pa je že glasno napovedal madžarski premier Viktor Orban.

Zaposlene so bile tudi različne delegacije odborov Evropskega parlamenta, ki so se v imenu evropskih interesov mudile na različnih koncih sveta. Najbližje domu so se mudili člani Odbora za preiskavo pranja denarja in utaje davkov PANA, ki so zasliševali člane vlade in visoke javne uslužbence na Malti. Med njimi je bil tudi minister brez listnice Konrad Mizzi,ki je edini še aktiven evropski član vlade, imenovan v panamskih dokumentih. Ta je člane odbora PANA obtožil politične pristranskosti, medije pa lažnivega poročanja. Vodja kabineta predsednika vlade Keith Schembri je odklonil sodelovanje z odborom, oba z Mizzijem pa sta obtožena posedovanja podjetij s prikritim lastništvom. Nič kaj bolj informativni niso bili pisni odgovori, ki jih je odbor prejel od družbe Nexia BT. Ta je s pomočjo družbe Mossack Fonseca za malteške kliente ustanavljala verige podjetij v Panami in na Novi Zelandiji. Tako Mizzi kot Schembri sta se silovito otepala vprašanj, ali jima je Nexia omogočala neobdavčeno trgovanje na globalnem trgu, in valila krivdo za sporne posle drug na drugega. Odbor PANA se je med zaslišanji posvetil predvsem finančnemu sistemu na Malti, ki lastnikom in delničarjem podjetij poleg nizkih davkov skozi sistem pooblaščencev in tujih družb omogoča popolno anonimnost na domačem otoku. Ne preveč navdušeno sodelovanje je odbor PANA v začetku meseca pričakalo tudi v Veliki Britaniji, kjer pri preiskavi stanja na področju pranja denarja in utaje davkov nista želela sodelovati niti Kraljeva zakladnica niti Kraljevi davčni in carinski urad.

Delegacija za odnose s Palestino je v zvezi z napovedano gradnjo 3000 novih izraelskih bivališč obiskala Jeruzalem in Zahodni breg. Kot je bilo mogoče predvidevati, pa se je zataknilo pri obisku Gaze. Izraelska oblast je evropskim poslancem vstop v Gazo, ki je bil namenjen preučevanju stanja po izraelski vojaški ofenzivi leta 2014, prepovedala. Sklicevanje na predpise, da je vstop v Gazo dovoljen samo humanitarnim delavcem in diplomatom s posebnim dovoljenjem oblasti, ni prepričalo delegacije, ki si za dovoljenje prizadeva vse od leta 2011. Poleg tega delegacija ni mogla preveriti niti namenske porabe sredstev pomoči EU, ki je do sedaj palestinski upravi na zasedenih ozemljih namenila okoli 700 milijonov evrov. Je pa posledično predlagala EU, naj prizna palestinsko državo.

Najdlje, v Indijo, so se odpravile tri različne delegacije Evropskega parlamenta. Delegacija Odbora za zunanje zadeve, ki je zadolžena za izdelavo poročila o evropsko-indijskih odnosih, je zamižala glede kršitev človekovih pravic v severni indijski pokrajini Jamu in Kašmir. Predlagala je, naj se te kršitve rešujejo preko domačih indijskih institucij. Prav tako ni protestirala, ko je Indija zavrnila vstop v državo članu delegacije, britanskemu evropskemu poslancu pakistanskega porekla Amjadu Bashirju, domnevno zaradi prevelike kritičnosti do indijske politike v Kašmirju. Medtem pa je Delegacija za odnose z Indijo predlagala, naj Indija za pol leta podaljša bilateralne trgovinske sporazume s tistimi državami članicami EU, kjer bo stari sporazum kmalu potekel, predvsem z Nizozemsko, Francijo in Nemčijo. V tem času pa naj bi se EU in Indija dokončno izpogajali o prostotrgovinskem sporazumu, o katerem se pogajata že od leta 2007. Indijska vlada je računala na to, da ima boljše pogajalske možnosti s pretečenimi bilateralnimi sporazumi, evropska stran pa je svojo prednost zagledala v Brexitu. V javnost je namreč pricurljal osnutek poročila Delegacije, ki predpostavlja, da bi z umikom britanskih ekonomskih interesov EU lažje sklenila sporazum z Indijo. Po poročilu naj bi Velika Britanija namreč nasprotovala množičnemu podeljevanju vizumov za izobražene indijske delavce. Indija pa zaradi obsežne škotske industrije viskija ni hotela popustiti pri 150-odstotni obdavčitvi uvoženih žganih pijač. Na zdravje. Ponovno srečanje med predstavniki EU in Indije bo predvidoma avgusta v New Delhiju.

Razlogov za proslavljanje pa nima prav veliko laburistična poslanka Ann Clwyd iz Walesa. Na Evropski parlament je naslovila peticijo, v kateri evropske poslance poziva, naj po koncu pogajanj o Brexitu dovolijo še en referendum v Veliki Britaniji. Volilci bi tako morali potrditi pogoje za Brexit po zaključku pogajanj z EU. Clwyd se sklicuje na pravni okvir, po katerem originalni referendum o Brexitu ni pravno zavezujoč, zato naj bi imeli volilci pravico zavrniti zanje neugoden dogovor. Odgovora s strani Evropskega parlamenta še ni.

 

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. 

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness