1005

Vodja osebja Bele hiše Mick Mulvaney je ta teden na novinarski konferenci glede prihajajočega vrha skupine G7, ki ga bodo prihodnje leto gostile Združene države Amerike, potrdil, da na agendi ne bo okoljske problematike. Srečanje bo potekalo na enem od Trumpovih golfskih letovišč v Doralu na Floridi. Čeprav so se nekateri kritiki obregnili ob Trumpovo izbiro lokacije, češ da naj bi šlo za način, da svojemu letovišču priskrbi dobiček, je nekatere druge, denimo kandidata za predsednika iz vrst demokratov Bernieja Sandersa, najbolj zmotilo dejstvo, da predstavniki sedmih najrazvitejših gospodarstev ne bodo razpravljali o posledicah okoljskih sprememb. Takšen odnos Trumpove vlade do okoljskih tematik sicer ne preseneča in sledi dejstvu, da so pod Trumpom ZDA odstopile od pariškega podnebnega dogovora.

Nezadovoljni z neuresničevanjem obljub največjih držav, ki so odgovorne za največ izpustov toplogrednih plinov, so na sedmem mednarodnem vrhu skupine C40 v Kopenhagnu župani štiriindevetdesetih mest javno oznanili podporo tako imenovanemu globalnemu zelenemu “new dealu”. S predlaganim sporazumom se župani mest ponovno zavezujejo k varovanju okolja in sledenju ciljev, ki jih je opredelil pariški sporazum - torej da naj se globalno segrevanje omeji na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo. Župani mest v ta namen podpirajo ukrepe, ki bi vsaj prepolovili izpuste toplogrednih plinov v prihodnjem desetletju, obenem pa napovedujejo krepitev sodelovanja z iniciativami in podjetji, ki uporabljajo obnovljive energetske vire. Prav tako obljubljajo še več električnih vozil v javnem prometu. Med udeleženci vrha so med drugim župani oziroma županje Pariza, Los Angelesa, Tokia, Ria de Janeira in Sydneyja. Če boste torej v prihodnjih letih potovali skozi omenjena mesta in se vam bodo zdela nadpovprečno “okoljsko ozaveščena”, to ne bo naključje.

0805

Vrh voditeljev članic EU pričakovano ni pripeljal do nobenega sklepa glede širitvenega procesa. Po pričakovanjih sta tako Makedonija kot Albanija ostali brez zelene luči za začetek pristopnih pogajanj. Naslednjič bodo voditelji članic EU o tem odločali spomladi v Zagrebu, v vmesnem času pa naj bi Evropska komisija pripravila reformo širitve in tako prepričala francosko vlado, ki naj bi bila glavna ovira Makedoncem in Albancem, naj končno pristane na odprtje pogajanj.

Kot kaže, je Turčija pristala na petdnevno zamrznitev operacij na severu in severovzhodu Sirije, ki so jo od nje zahtevale Združene države Amerike. Ameriški podpredsednik Mike Pence, ki se je včeraj mudil v Carigradu, je dejal, da se bodo v tem času kurdske sile umaknile in nasilja bo konec. Hvala, Mike!

Turški agresor lahko spi mirno, saj ima tudi on prijatelja v EU. Madžarski premier Viktor Orban je podprl invazijo kurdskih območij. Po njegovem mnenju gre za preprosto enačbo: ali bo Turčija vrnila 3,6 milijona beguncev v Sirijo ali pa bodo ti prišli na madžarske meje.