DESETA

Minuli četrtek je Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije v Ljubljani zbral razočarane gasilce, ki od vlade zahtevajo povišanje plač. Na aktualen socialni boj poklicnih gasilcev se bomo v tokratnem BritOffu spomnili z množičnim zborom gasilskih društev v prestolnici leta 1930. Prostovoljni gasilci in društva, ki bogato tradicijo negujejo in pomemben del gasilstva predstavljajo tudi danes, so se na nedeljo, 3. avgusta 1930, v Ljubljano zgrnili tako iz Slovenije kot tujine ter v celodnevnem dogajanju nepregledni množici predstavili svoje zmogljivosti in pomen. Tednik Slovenski list je gasilskemu kongresu posvetil uvodni strani ponedeljkove izdaje. V nadaljevanju bomo prisluhnili nekaterim delom poročila.

“Praznik človekoljubja in slovanske vzajemnosti

Višek gasilskih slavnosti - Sv. maša na Kongresnem trgu - Veličasten sprevod - V sprevodu je bilo okrog 10.000 uniformiranih gasilcev, 20 godb in blizu 100 zastav - Zborovanje gasilcev - Izročitev odlikovani - Krasno vspele vaje gasilcev

Ljubljana, 3. avgusta. Nebo je naklonjeno gasilcem. Za njihov najslovesnejši dan jim je pripravilo najlepše vreme, tako, da so se mogle dopoldanske svečanosti izvršiti v največjem redu in v popolnem obsegu. Opoldne se je vlila, takoj po svečanostih huda ploha, ki pa je le ohladila zrak za popoldanske svečanosti. Silno je narastel promet v Ljubljani. Na vsakem koraku srečaš modro gasilsko uniformo. Zdi se, kakor, da se je vsa Ljubljana spremenila v en sam gasilski tabor. Povsod je živahnost, povsod vedrost, ki se izraža v obrazih ljudi, v oknih, ki so okrašena s cvetjem in v zastavah ter praporih. Po mestu markirajo neprestano godbe in igrajo. Tako je bilo razpoloženje pred in po sprevodu.

Kongres je povzročil silen dotok tujcev v Ljubljano. Računa se, da se je na kongres pripeljalo nad 20.000 ljudi od drugod. Samo od sobote zvečer pa do nedelje do 9 zjutraj se je pripeljalo v Ljubljano 7200 ljudi, po večini gasilcev v uniformah in največ tudi iz Slovenije. Pripeljalo se je zopet tudi zelo veliko Čehov, Hrvatov in drugih.

Stanovanski odsek sam je za inozemce, Srbohrvate in delegate in ženske preskrbel nad 1500 postelj za prenočišča. V te številke seveda niso všteta skupna prenočišča po šolah in zavodih. Kako ogromen je bil dotok prebivalstva, se vidi najbolj po tem, da so bili v opoldanskih urah v sredini mesta vsi lokali prenapolnjeni, ko so gostje kosili.

Veličasten sprevod

Med zborovanjem na univerzi se je formiral veličasten sprevod, ki se je začel pomikati ob pol 11 mimo spomenika Ilirije, po Rimski cesti, Bleiweisovi cesti, Dunajski cesti, Tavčarjevi ulici, Miklošičevi cesti, čez Marijin trg, po Prešernovi in Šelenburgovi ulici na Kongresni trg. Na čelu sprevoda so jezdili trije konjeniki, katerih srednji je držal v roki lep prapor z napisom Na pomoč! Sledila je delavska godba Zarja, za njo pa so se razvrstili češki, moravski, slovaški in hanaški gasilci. Za njimi so stopali zastopniki poljskih, belgijskih in francoskih gasilcev. Sledila je velika skupina krasnih narodnih noš, mod njimi štirje lepo okrašeni vozovi, eden z velikim napisom »Vič«, na katerih so tudi sedele narodne noše in seveda tudi ni manjkalo harmonikarjev, ki so pridno vlekli svoje harmonike. Za narodnimi nošami so nosili gasilci zastave, katerih je bilo blizu 100. Nato so korakali številni srbski in hrvatski gasilci svojimi zastavami na čelu. Sledile so močne čete slovenskih gasilcev, njim na čelu korotanska župa, v katero so se uvrstili tudi koroški Slovenci. V sprevodu je bilo razvrščenih okrog 20 godb, ki so ves čas pridno in izborno igrale. V sprevodu je korakalo vsega skupaj okrog 10.000 uniformiranih gasilcev. Špalir ob cestah, po katerih se je pomikal sprevod, pa je tvorilo okrog 25.000 ljudi. Sprevod je bil res veličasten, kakršnega Ljubljana še ni zlepa videla.”

OSMA



Severnokorejski hekerji naj bi Južni Koreji uspeli ukrasti zajetno količino tajnih vojaških dokumentov. Po navedbah Rheeja Cheol-heeja (izg. reja čeol-heja), člana južnokorejskega parlamentarnega odbora za obrambo, so hekerji v septembrskem napadu odtujili za 235 gigabajtov občutljivih podatkov, med njimi tudi razdelane operativne načrte za morebitno vojno s severno sosedo. Ukradeni naj bi bili še načrti delovanja južnokorejskih specialnih sil, podatki iz skupnih vojaških operacij južnokorejskih in ameriških sil ter podatki o ključnih vojaških objektih in elektrarnah.  

Predsednik katalonske regionalne vlade Carles Puigdemont je v težko pričakovanem govoru v katalonskem parlamentu odložil uradno razglasitev neodvisnosti Katalonije. Po mnenju katalonskega voditelja so ljudje na minulem referendumu jasno izrazili zahtevo po samostojni državi, ki jo je potrebno upoštevati, a pred tem bi rad rešitev poiskal v dialogu z Madridom. Po nastopu v katalonskem parlamentu je Puigdemont skupaj z zavezniki podpisal deklaracijo o neodvisnosti. Španske oblasti so se na govor odzvale z izjavo, da je implicitna razglasitev neodvisnosti Katalonije nesprejemljiva.

Od politične pa še k nogometni Kataloniji oziroma njenemu prvemu zvezdniku. Lionel Messi bo imel (vsaj) še eno priložnost za dosego odmevnejšega rezultata tudi z reprezentanco, saj se je Argentina skozi šivankino uho uspela uvrstiti na svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto potekalo v Rusiji. V odločilni tekmi so bili Argentinci na gostovanju s 3:1 boljši od Ekvadorja, za vse argentinske zadetke pa je poskrbel prav Messi. Poleg Argentine se je v južnoameriških kvalifikacijah na svetovno prvenstvo uspelo uvrstiti še Braziliji, Urugvaju in Kolumbiji.