Po včerajšnjem napadu na Abkaik, največjo rafinerijo nafte v Saudovi Arabiji, naj bi se po podatkih saudskega ministrstva za energijo proizvodnja nafte v državi skoraj prepolovila. Šlo naj bi za začasno posledico, v ta namen pa bodo oblasti sprostile naftne rezerve na trgu. Tarča napadov z brezpilotnimi letali, za katere so odgovornost prevzeli hutijski uporniki iz Jemna, sta bili tudi dve večji nahajališči nafte v državi, napadi pa so sprožili večje požare, ki naj bi bili pod nadzorom. Hutijski uporniki so sicer v preteklih mesecih večkrat napadli tarče v Saudovi Arabiji, med drugim letalska oporišča, kar vidijo kot zakonit odgovor v njihovem boju proti vojaški koaliciji, ki jo v Jemnu vodi Saudova Arabija. Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je medtem za napad obtožil Iran, saj naj ne bi bilo dokazov, da bi bili napadi izvedeni iz Jemna.

Vroče in z manjšimi požari, ki jih povzročajo protestniki, še naprej ostaja v Hongkongu. V preteklih dneh je prišlo tudi do spopadov protestnikov s podporniki vlade. Na protestih, ki so se začeli kot odziv na sprejetje tako imenovanega zakona o izročanju, kasneje pa razširili v splošne demonstracije proti politikam celinske Kitajske, je vidne čedalje več prozahodne simbolike. Pogosto je na primer mahanje z britanskimi zastavami ali pa zastavami iz časa, ko je bil Hongkong še britanska kolonija, 11. septembra pa so ob obletnici napadov na Združene države Amerike protestniki "solidarnostno" prekinili z večino aktivnosti. Več je tudi pozivov k ostrejšem odzivu zahodnih držav, a bistvenih sprememb zaenkrat ni na vidiku. Obenem je ta teden londonska borza zavrnila ponudbo hongkonške, da bi jo slednja prevzela za okoli 37 milijard evrov, kot razlog za zavrnitev pa so poleg prenizke ponudbe videli tudi v "negotovosti" položaja v Hongkongu, ki se poleg politične čedalje bolj bliža tudi gospodarski krizi.

Protesti se nadaljujejo tudi v Franciji, kjer je v Nantesu policija uporabila solzivec in aretirala več ljudi. Nezadovoljstvo je izbruhnilo zaradi načrtov francoske vlade, da izpelje pokojninsko reformo, po kateri se bo zapleten francoski pokojninski sistem, ki vključuje 42 različnih shem, združil v univerzalen točkovni sistem. Zaradi predloga, ki bi odpravil bonitete zaposlenih v nekaterih državnih podjetjih, so tako že v petek stavkali v pariških javnih prevozniških podjetjih. Nove stavke so v sindikatih FO in CGT napovedali za 21. oziroma 24. septembra.