Ob 10. uri

Drugi torkov BritOFF je namenjen lokalnim zagatam, ki bi jim v nekoliko bolj sproščenem, nergaškem tonu lahko rekli tudi "domače sranje". Vsak kraj se namreč spopada s svojimi problemi, za nekatere pa se zdi, da so bolj trdovratne sorte, saj venomer znova udarjajo na površje in nikakor ne želijo ponikniti.

Tako smo na vrhuncu poletne kopalne sezone dnevno spremljali informacije iz koprske Žusterne, kjer je rdeča zastava zaradi uhajanja fekalnih voda v hudournik, ki je bil speljan v morje, zavoljo zdravstvene dobrobiti kopalcev le-tem prepovedovala čofotanje na območju kopališča. Med pregretimi glavami so se po mestu celo razpasle teorije zarot, ki so omenjale sabotažo ... skratka, naplavilo je pravo greznico.

V Kopru težavam z odplakami še ni videti konca. Ob gradnji podzemne garažne hiše v središču mesta je v nedeljo zvečer že drugič v treh tednih prišlo do razlitja fekalij. Le ostremu nosu enega izmed stanovalcev bloka na Muzejskem trgu 4 se gre zahvaliti, da je dežurna služba komunalnega podjetja Marjetica iz kletnih prostorov pravočasno prečrpala 14 kubičnih metrov mešanice meteornih in kanalizacijskih vod in tako omilila nastalo škodo. 

Če je za tokratno razlitje odgovorna okvara črpališča, ki se je zgodila ravno med prazniki v času močnega dežja, je incidentu izpred treh tednov botrovala počena kanalizacijska cev, ki so jo naluknjali ob nameščanju pilotov. Stanovalci v obeh primerih krivijo izvajalca gradbenih del, ki je, kot poročajo v Primorski kroniki, pri gradnji primoran "improvizirati", saj je kataster komunalnih vodov nepopoln, čemur pritrjujejo tudi na Mestni občini Koper. Da fekalije ne bi več vdirale v klet bloka, so trenutno varno spuščene v gradbeni jami, zaradi česar pa stanovalce skrbi za varnost njihovega zdravja, ob morebitnem ponovnem, obsežnejšem razlitju pa se bojijo okužbe pitne vode. Zato so 14. oktobra podali prijavo koprskemu inšpektorju za okolje in prostor, ki pa jih še ni uspel obiskati. Stanovalcem tako ostane le, da so potrpežljivi, čeprav imajo na dvorišču, kot sta se slikovito izrazila dva izmed njih, “največjo greznico v Sloveniji.”

Ob 8. uri

Romunski poslanci so z 240 glasovi podpore za novega premiera potrdili Ludovica Orbana, predsednika Nacionalne liberalne stranke, ki mu je predsednik Klaus Iohannis mandat za sestavo vlade podelil sredi oktobra po izglasovani nezaupnici koalicijski vladi Viorice Dăncilă. Kljub napovedim njene Socialdemokratske stranke in stranke PRO Romunija o bojkotu seje - 225 poslancev v 465-članskem parlamentu jo je nato dejansko obstruiralo - je nekaj poslancev omenjenih strank podprlo Orbana, ki je tako skupaj s še štirimi strankami in poslanci manjšin zbral sedem glasov več od potrebnih 233. Orban, 16. premier po padcu komunizma leta 1989, bo manjšinsko tranzicijsko vlado, če bo ta uspešno krmarila mimo čeri nestabilne romunske politike, vodil do volitev, ki bodo predvidoma jeseni prihodnje leto. Njegova prva naloga bo imenovanje novega kandidata za romunskega evropskega komisarja, potem ko je Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve zaradi navzkrižja interesov zavrnil izbiro prejšnje premierke Dăncile, Rovano Plumb. Pestro politično dogajanje v Romuniji se bo sicer nadaljevalo tudi to nedeljo, ko bodo potekale predsedniške volitve; po javnomnenjskih raziskavah trenutno najbolje kaže Iohannisu, ki pa naj vseeno ne bi zbral dovolj glasov za ponovno izvolitev že v prvem krogu.

Posnetek

Tako pa ob mirjenju navihanih poslancev britanskega parlamenta zveni glas njegovega novega predsednika, Lindsaya Hoyla. Po štirih krogih tajnih glasovanj, s katerimi so med sedmimi kandidati izbirali naslednika Johna Bercowa, ki je funkcijo opravljal zadnje desetletje, je Hoyle, Bercowov dozdajšnji pomočnik, v zadnjem, odločilnem krogu zbral 325 glasov, njegov protikandidat Chris Bryant pa 213; slednji verjetno ne bo pretirano razočaran, saj oba prihajata iz vrst laburistov. V prihodnjih dneh je sicer pričakovati razpustitev parlamenta pred predčasnimi volitvami, ki bodo v Veliki Britaniji potekale čez dober mesec, 12. decembra.

Administracija predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa je Organizacijo združenih narodov uradno obvestila, da bo odstopila od pariškega podnebnega sporazuma, sprejetega leta 2015. Gre za prvi formalni korak v eno leto trajajočem procesu odstopa, ki se bo, simbolično, iztekel dan po ameriških predsedniških volitvah. Združene države Amerike, za Kitajsko druga največja onesnaževalka s toplogrednimi plini na svetu, bodo zaradi Trumpovega spodbujanja umazane petrokemične in premogovne industrije tako prva podpisnica, ki se bo umaknila iz sporazuma.