0700

Anglikanska cerkev v Veliki Britaniji je na glasovanju zavrnila predlog s katerim bi ženske lahko zasedale škofovska mesta. Predlog je dobil zadostno podporo v dveh izmed treh domov splošne sinode - zakonodajnega organa anglikanske cerkve. Podprli sta ga domova škofov in duhovščine, zavrnili pa so ga v domu laikov, sestavljenem iz neposvečenih pripadnikov anglikancev, kjer so manjkali štirje glasovi do potrebne dvotretjinske večine. Velik del duhovščine je poraz sprejela z bridkostjo, saj se lahko naslednje glasovanje odvije šele čez pet let.

Ostajamo v Veliki Britanije, kjer je tožilstvo pričelo s tožbo proti nekdanjima urednikoma britanskega tabloida News of the World Andyju Coulsonu in Rebeki Brooks zaradi plačevanja informatorjev iz vrst policije in uradnikov. Oba sta že obtožena zaradi vdiranja v telefone znanih osebnosti in žrtev kriminala. Afera je izbruhnila lanskega julija, ko so informacije o neetičnih postopkih pri News of the World prišle v javnost.

Predstavniki liberalno-demokratske stranke v ruski Dumi so predlagali zakon, po katerem se bo po celotni Rusiji odstranjevalo spomenike Vladimira Uljanova - bolje poznanega kot Lenin. Po njihovih besedah je skrajni čas za presek z zgodovino, obenem pa je vzdrževanje spomenikov predrago. Zakon predvideva, da lokalne oblasti prek referendumov odločijo o obdržanju ali odstranitvi kipov. Zakon podpira tudi vladajoča stranka Združene Rusije.

0800

Velika Britanija je uradno priznala Sirsko opozicijsko koalicijo kot edinega predstavnika sircev in s tem odprla pot za dodatno finančno pomoč. Britansko zunanje ministrstvo trdi, da bo pomoč humanitarne narave, vendar kritiki opozarjajo, da bo večidel porabljen za nadaljno oboroževanje upornikov. Zunanje ministrstvo bo Sirsko opozicijsko koalicijo prav tako pozvalo, da v Veliko Britanijo pošlje svojega predstavnika.

Kljub večanju mednarodne podpore Sirski opozicijski koaliciji, pa postaja vedno bolj očitno, da koalicija ne uživa podpore vseh uporniških skupin v Siriji. Predstavniki trinajstih islamističnih skupin so koalicijo označili za zahodno orodje vpliva v Sirija. Obenem so sirsko mesto Aleppo unilateralno razglasili za islamsko državo. Vrzel med zmernimi in skrajnejšemi uporniškimi gibanji v Siriji se torej veča, kar zahodnim silam poglablja dilemo, v katere roke lahko pade zahodna pomoč in orožje.

Francija je po 10 letih iz Afganistanskih provinc umaknila vseh 400 pripadnikov svojih bojnih vojaških sil. Trenutno so v glavnem mestu Kabul, iz katerega se bodo v naslednjih dneh vrnili v Francijo. Predstavniki NATA so umik kritizirali, saj se je odvil 2 leti pred planiranim umikom celotnega zavezništva. Ob koncu leta bo na afganistanskih tleh sicer še vedno 1500 francoskih vojakov. 1000 izmed njih bo urejalo prevoz vojaške opreme v Francijo, preostalih 500 pa bo treniralo afganistansko vojsko.

0900

Trije anarhisti, ki so se ujeli v zanko ameriške zvezne policije FBI, so bili obsojeni na 10 letne kazni. Anarhisti so sprva načrtovali le manjše politične provokacije, vendar jih je prikriti agent FBIja nagovoril k poskusu razstrelitve mostu blizu mesta Cleveland v zvezni državi Ohio. Ko so prek njega poskušali kupiti eksploziv, jih je FBI ujel. Sodnik bi jim lahko izrekel sicer kazen v višini 33 let, vendar je obsodbo na 10 let utemeljil ravno zaradi vmešavanja FBIja, ki je anarhiste aktivno napeljal k pripravi večjega napada.

Ostajamo pri ameriški oblasti. Nacionalna varnostna agencija je zavrnila zahtevo Centra za elektronsko varnost, ki je od agencije želel detajle o “predsedniški direktivi 20”. Direktiva je bila sprejeta pred enim mesecem, vendar so v javnost šele pred kratkim prišle zaskrbljujoče govorice. Na podlagi direktive se lahko v okviru spletne varnosti in obrambe, uporablja ameriško vojsko kjerkoli v državi.

Problematične zakone pa se sprejema tudi v ameriškem kongresu. Naslednji teden naj bi se glasovalo o zakonskem predlogu, s katerim se je želelo zagotoviti več zasebnosti na spletu. Po pritožbi nekaterih varnostnih služb pa je pobudnik zakona, demokrat Patrick Leahy, ponovno spisal določene člene. Nova dikcija zakona bo 22 ameriškim varnostnim službam omogočila dostop do zasebnih informacij, kot je spletna pošta, Facebook in datoteke v cloudih, brez potrebe po sodniškem nalogu.

1000

Vrhovno sodišče na Kosovu je odredilo ponovno sojenja nekdanjemu poveljniku Osvobodilne vojske Kosova Fatmirju Limaju zaradi vojnih zločinov nad srbskimi civilisti. Okrožno sodišče v Prištini ga je maja oprostilo zaradi smrti ključne priče Agima Zogaja. Zogaj je septembra lani v Nemčiji storil samomor, vendar za seboj pustil pisno in posneto dokazno gradivo, ki ga okrožno sodišče ni sprejelo. Vrhovno sodišče pa je Zogajeve dokaze sprejelo in ponovno pričelo sojenje Limaju, ki je trenutno poslanec v kosovskem parlamentu in bližnji zaveznik predsednika vlade Hashima Thacija.

Bitka v Gazi se ne nadaljuje le na tleh, temveč postaja vedno bolj vroča tudi na medmrežju. Skupina Anonymous že nekaj dni izvaja obsežne napade na vladne in korporativne strani v Izraelu. Danes pa je pripadnikom skupine ZCompanyHackingCrew uspelo vdreti v profile Facebooka, Twitterja in LinkedIna od izraelskega namestnika premiera Silvana Shaloma, kamor so objavili propalestinska sporočila. Skupina prav tako trdi, da so vdrli v Shalomovo spletno pošto in pridobili veliko osebnih korespondenc in kontaktnih podatkov, ki naj bi jih kmalu tudi objavili.

Indija je na skrivaj in brez predhodnih oznanil usmrtila pakistanca Mohammada Ajmal Kasaba - edinega preživelega napadalca iz terorističnega napada na Mumbaj pred štirimi leti. O usmrtitvi so predhodno obvestili tudi pakistansko vlado, obenem pa so truplo pripravljeni predati Pakistanu. Pazljivo ravnanje indijskih oblasti je dejstvo, da so napadi v Mumbaju še vedno sporna točka med obema državama, usmrtitev pakistanskega muslimana na indijskih tleh pa bi lahko privedla do ponovne zaostritve odnosov med jedrskima silama.