1005

Spoštovani, spoštovane. Poslušate Neuradni list, tematski BritOFF Aktualnopolitične redakcije Radia Študent, ki bo z vami vsak ponedeljek ob 10-ih. Neuradni list kot lansko sezono jutranjcev ostaja posvečen preučevanju in branju predlogov zakonov, uredb, pravilnikov, odločitev sodišč in tako dalje.

V preostalih dneh bodo BritOFFi ob deseti posvečeni novicam iz lokalnega okolja ob torkih, že videnemu, že slišanemu ob sredah, tehnologiji ob četrtkih in pa dogajanju v institucijah Evropske unije ob petkih.

Sezono Neuradnega lista 2017/2018 pa odpiramo s poslanskimi vprašanji Nade Brinovšek in Franca Breznika iz največje opozicijske stranke, SDS, ki ju oba zanima prvič, ali in kako vlada spremlja dogajanje v Venezueli, ter drugič, ali je vlada Venezueli in Slovencem, ki živijo tam, ponudila humanitarno pomoč. Tretjič, koliko prošenj za pridobitev državljanstva s strani Slovencev, ki živijo v Venezueli, je država prejela v zadnjem letu, in četrtič, ali vlada razmišlja o repatriaciji za Slovence, ki živijo v Venezueli.

Skrb za slabih tisoč Slovencev in slovenskih potomcev, ki naj bi po besedah poslancev živeli v tej južnoameriški državi, je bila do sedaj primarno pod okriljem nepovezanega poslanca Andreja Čuša, sicer nekdanjega člana SDS. Slednji je v preteklosti že večkrat pozval vlado k pomoči venezuelskim Slovencem in je tudi soustanovitelj Društva slovensko-latinoameriškega prijateljstva Lipa.

Društvo Lipa je nedavno organiziralo novinarsko konferenco o položaju venezuelskih Slovencev, ki ga je predsednica društva predstavila skozi prizmo lastne družine, njeni starši so se namreč v Venezuelo izselili leta 1957, to je v »zlatih letih« gospodarskega razcveta v tej državi. Kot drugi Slovenci so bili tudi oni delavni, si tam ustvarili družine ter so uživali v življenju, vse dokler ni na oblast v Venezueli prišel socializem. Svoje je dodal tudi Čuš z izjavo o tem, kako Slovenija sofinancira gradnjo čistilne naprave v Belorusiji in daje denar za migrante, ne more oziroma noče pa pomagati Slovencem v tujini. Citiramo: »Ali je sramota, da si Slovenec? Tu gre dejansko za degradacijo slovenstva!« Konec citata.

Breznik in Vidovšek v svojih poslanskih vprašanjih le odzvanjata že rečeno in spodbujata vlado k sprejemu interventnega zakona, ki bi odrešil Slovence, ki so v begu pred socialistično pošastjo v Jugoslaviji ironično končali v njenih krempljih prek oceana.

Po postopku repatriacije, predvidenem v Zakonu o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, se v Slovenijo lahko priselijo Slovenci iz držav, za katere se ugotovi, da se nahajajo v hudi gospodarski in politični krizi in v katerih so Slovenci izpostavljeni različnim pritiskom. O upravičenosti posameznih oseb do repatriacije odloča Urad za Slovence po svetu na podlagi mnenj in predlogov slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev in nepridobitnih oseb zasebnega prava oziroma njihovih pravnih oseb v tujini, kot so slovenske rimokatoliške misije in misije drugih verskih skupnosti, slovenske izseljenske organizacije v Sloveniji in po svetu ter drugi. Po postopku repatriacije se v Republiko Slovenijo lahko priseli tisti posameznik slovenskega rodu, ki je slovenskega rodu in je aktiven v organizacijah Slovencev zunaj Republike ali je aktivno povezan z Republiko Slovenijo. Ravno slednjo določbo naj bi interventni zakon, ki ga zaenkrat še ni na vidiku, zbrisal, saj je društvo Slovencev v Venezueli že nekaj let neaktivno in s tem onemogoča izpolnjevanje pogojev.

“Ali bo vlada Mira Cerarja prevzela odgovornost za trpljenje Slovencev in njihovih potomcev v Venezueli, ker jim noče z ničemer pomagati,” se sprašuje Nada Brinovšek. Odgovora zaenkrat še ni.

0805

Predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont je ob koncu referendumskega dne, ki ga je zaznamovalo nasilje španske policije nad volilci, izjavil, da so vrata za enostransko razglasitev neodvisnosti odprta. Po informacijah lokalnih oblasti je bilo v nasilju poškodovanih prek 800 ljudi, španski premier Mariano Rajoy pa je v televizijskem nagovoru pohvalil delo policijskih enot in ponovil stališče, da v nedeljo v Kataloniji ni potekalo glasovanje o neodvisnosti in je posredovanje varnostnih organov dober dokaz, da španski zakoni še veljajo.

Do še hujšega nasilja, tudi s smrtnimi žrtvami, je prišlo na severozahodu Kameruna ob vnovičnih protestih angleško govorečih prebivalcev, ki se čutijo deprivilegirani v večinsko francosko govorečem Kamerunu. Pozivi k neodvisnosti regije se vrstijo že desetletja, vse bolj glasni pa so od konca 2016 dalje, ko je centralna oblast zvišala stopnjo represije. Povod za včerajšnje proteste je bila sicer obletnica osamosvojitve angleško govorečega dela države od Velike Britanije leta 1961.

Zračne sile, ki podpirajo afganistanske enote pri operacijah proti Talibanom v provinci Helmand, so po nesreči ubile najmanj deset pripadnikov afganistanske policije. Zaenkrat ni jasno, ali je šlo v omenjenem napadu za letalo domače ali ameriške vojske. Do tokratne nesreče prihaja le dva meseca potem, ko je v provinci Helmand, ki se nahaja na jugu države in je večinsko še vedno pod nadzorom Talibanov, ameriško letalstvo ubilo 16 pripadnikov afganistanskih sil.