ob 07.05

V času, ko se Španija intenzivno, a zaenkrat bolj neuspešno spopada s finančno krizo, so na površje vzniknili podatki o denarju, ki ga špansko Ministrstvo za javna dela namenja za portrete raznih političnih mož na pomembnih pozicijah. Vlada je tako potrdila, da so leta 2010 pristali na plačilo 190.000ih evrov za portret Francisca Álvareza-Cascosa, bivšega regionalnega premierja province Asturias, ki je bil tudi vodja omenjenega ministrstva med administracijo bivšega premierja Španije, Joseja Marie Aznarja. Portreti so tradicionalni, izbrani slikar pa, ki zahteva bajno plačilo, je Antonio Lopez, vodilni španski hiperrealist. Vlada je pojasnila, da ne postavlja omejitev na ceno umetniškega dela, temveč preprosto plača zahtevano.



Ko se vozi predsednik, se raje umaknite. Vsaj, če gre za predsednika Zimbabveja, Roberta Mugabeja. V nesreči enega izmed vozil v njegovi spremljevalni koloni, ki je trčilo ob manjši avtobus je namreč umrl en človek, petnajst pa jih je ranjenih. Policija je seveda pojasnila, da je nasrečo zakrivil voznik avtobusa, ki ni slišal sirene in se je tako s ceste prepočasi umaknil. Gre za že drugo nesrečo takega tipa, pred dvemi tedni je ob obisku predsednikovega rojstnega mesta motor iz njegove spremljevalne kolone namreč do smrti zbil brezdomca, na drugem koncu iste poti pa je potem, ko je enemu izmed vojaških vozil v predsedniški koloni počila guma, umrl eden od predsednikovih varnostnikov, sedem jih je bilo ranjenih.



Britanske oblasti so pred obalo Škotske ustavile rusko ladjo, ki je prevažala sirske bojne helikopterje, ki so jih popravljali v Rusiji. Ladjo naj bi že pred tem nadzorovale nizozemske oblasti, zato je spremenila smer. Nato so jo pred obalo Škotske ustavile britanske oblasti. Vodja britanske diplomacije William Hague je ob tem svojega ruskega kolega Sergeja Lavrova opomnil, da je treba prekiniti vsakršno dobavo orožja Siriji. In tako je ruska ladja spremenila smer, najbrž proti domu, ruske oblasti  pase na zaplete v zvezi z ladjo za zdaj niso odzvale.

 

ob 08.05

Na severu Nigerije je prišlo do novih napadov na kristjane, pri čemer je bilo ubitih najmanj 34 ljudi. Skupno je bilo v nasilju na območju zgolj v zadnjih treh dneh ubitih najmanj 95 ljudi. Krščanska skupnost v državi je opozorila, da gre za "versko čiščenje območja". Za nasilje naj bi bila odgovorna islamistična sekta Boko Haram. Začelo se je v nedeljo, ko je bilo v napadih na krščanske cerkve v pokrajini Kaduna na sicer večinsko muslimanskem severu države ubitih najmanj 16 ljudi. Temu je sledilo maščevanje krščanskih skupin, ki so v ponedeljek v glavnem mestu te pokrajine požigali mošeje in z mačetami pokončali najmanj 36 ljudi. Zatem pa so sledili še napadi v mestu Damaturu, pri čemer je bilo ubitih najmanj 36 ljudi.

Pakistansko vrhovno sodišče je dva mesca po tem, ko so ga obsodili prezira do sodišča, ker ta ni želel pisati švicarskim oblastem, da bi ponovno odprli preiskavo v vezi z morebitnim pranjem denarja sedanjega predsednik Asifa Alija Zardarija, s funckije premierja odstavilo Yousufa Razo Gilanija. Aprila je moral za storjeno v zaporu, kot kazen, preživeti celih 30 sekund. Zanimiv razplet sodbe, ki je rezultiral v odstranitvi Gilanija, naj bi bil del grenke borbe med pakistansko vlado in sodnim sistemom. Odločitev sodišča pa vseeno ne pomeni tudi razpada vlade, saj ima Gilanijeva stranka v pakistanskem parlamentu tudi sicer dovolj sedežev, da z mandatom nadaljuje in iz svojih vrst imenuje novega mandatarja. Gilani sicer pravi, da ga lahko s pozicije premierja odstavi samo parlament.

Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange se je zatekel na veleposlaništvo Ekvadorja v Londonu in zaprosil za politični azil v tej južnoameriški državi. Ekvador naj bi že preučeval Assangeovo prošnjo, med tem časom pa so Assangu odredili bivalne prostore v ambasadi, kamor polcija ne vstopa. Assange še vedno trdi, da je žrtev političnega pregona. Kot je zatrdil, njegove avstralske oblasti ne branijo njegovih minimalnih pravic nasproti drugih vlad in ignorirajo svoje obveznosti glede zaščite svojih državljanov, ki so politično preganjani.

ob 09.05

Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide bo na seji med drugim obravnaval tudi predlog novele zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki predvsem usklajuje slovenski pravni red z evropsko zakonodajo. Med drugim zagotavlja zaščito oz. preprečevanje finančnega izkoriščanja oseb, ki delajo na črno. Predlog novele skladno z evropsko direktivo določa obveznosti pravnih oseb, podjetnikov in posameznikov ob prepovedi zaposlovanja nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav. Predlog novele določa tudi sankcije za kršitve obveznosti, delodajalcem pa nalaga obveznost, da pred morebitno sklenitvijo delovnega razmerja od državljana tretje države zahtevajo predložitev dokazila o zakonitem prebivanju v Sloveniji. S predlogom se povečujejo tudi pristojnosti in obveznosti komisije vlade za odkrivanje in preprečevanje dela in zaposlovanja na črno. Predlog zagotavlja zaščito oz. preprečevanje finančnega izkoriščanja oseb, ki delajo na črno. Delodajalec jim bo moral namreč izplačati vsa morebitna še neporavnana plačila za opravljeno delo v višini najmanj minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela.

Avstralska premierka Julia Gilard je ustanovitelju WikiLeaksa Julianu Assangeu znova ponudila konzularno pomoč, potem ko se je ta avstralski državljan zatekel na veleposlaništvo Ekvadorja v Londonu in zaprosil za politični azil v južnoameriški državi. Dejala je, da bo Avstralija še naprej nudila podporo vsem Avstralcem, ki živijo v tujini in se znajdejo v težavah ter da bi Avstralija Assangeovi izročitvi nasprotovala, če bi mu grozila smrtna kazen, vendar gre v tem primeru za obtožbe o spolnih napadih in posilstvu, ki naj bi jih obravnavali po švedski zakonodaji.

Evropska komisija je razgrnila 40 novih ukrepov za boj proti suženjstvu našega časa - trgovini z ljudmi. V EU vsako leto na sto tisoče ljudi postane žrtev trgovine z belim blagom. Za učinkovitejši boj proti novodobnemu suženjstvu komisija predlaga predvsem ukrepe za boljšo zaščito žrtev in pregon storilcev. Po ocenah Mednarodne organizacije dela (ILO) je po svetu 20,9 milijona ljudi, od tega 5,5 milijona otrok, žrtev prisilnega dela, pri čemer naj bi cena za enega otroka znašala tudi do 20.000 evrov. Med ukrepi strategije Evropske komisije v letih 2012-2016 so ustanovitev nacionalnih enot kazenskega pregona, specializiranih za boj proti trgovini z ljudmi, ter oblikovanje skupnih preiskovalnih enot EU za pregon v primerih čezmejne trgovine z ljudmi, zagotavljanje jasnih informacij žrtvam o njihovih pravicah, zlasti informacij o njihovi pravici do pomoči in zdravstvenega varstva, do dovoljenja za bivanje in o njihovih pravicah v okviru delovne zakonodaje in tako dalje.

ob 10.05

Ameriška južna baptistična konvencija je na letnem srečanju te verske organizacije v New Orleansu izvolila svojega prvega temnopoltega predsednika. Potezo največje protestantske veje v Združenih državah Amerike mnogi vidijo kot osnovano v želji po večji diverziteti članov v le-tej. Častiti Fred Luter Jr. naj bi po besedah pastorjev, ki so ga izglasovali, svoje delo več kot uspešno opravljal, saj naj bi mu uspelo iz majhne kongregacije, ki jo je vodil ustvariti “mega-cerkev” z 8000 verniki, ki so v veri vztrajali kljub temu, da je cerkev uničil orkan Katrina. Njegovo imenovanje je zgodovinskega pomena za organizacijo, ki se je v preteklosti ločila z severnimi baptisti zaradi svoje podpore suženjstvu in rasni segregaciji.

Haiti je sprejel novo ustavo, po kateri ima približno 2 milijona na tujem živečih Haitijcev pravico posedovati zemljo na tem delu karibskega otoka in kandidirati za javne službe. Po novi ustavi bodo Haitijci lahko posedovali tudi dvojno državljanstvo. Predsednik Haitija Michel Martelly je dejal, da so bile ustavne spremembe nujne, saj so razdeljevale ljudi, živeče na Haitiju in diasporo. Haiti je ena najrevnejših držav v Južni Ameriki, denarna nakazila s strani Haitijčanov, ki živijo predvsem v Kanadi in Združenih državah Amerike pa naj bi močno vplivale na ekonomijo te karibske države.

V Egiptu močno odmeva novica, da naj bi bil odstavljeni egiptovski voditelj Hosni Mubarak v kritičnem stanju in blizu smrti. Razlag, kaj se dogaja, je več. Po eni naj bi že bil klinično mrtev, po drugi naj bi se zdravstveno osebje še vedno trudilo, da ga oživi. 84-letnik naj bi v zaporu doživel kap in so ga zato premestili v vojaško bolnišnico. Novica prihaja v času, ko na desetisoče ljudi ponovno protestira na trgu Tahrir zaradi potez vladajočega vojaškega sveta, ki so, medtem, ko so Egipčani volili, razpustili parlament in si prisvojili vso zakonodajno moč. Protestni shod je sklicala Muslimanska bratovščina, ki trdi, da je na volitvah zmagal njen kandidat Mohammed Mursi. Zmago na volitvah, katerih uradni rezultati naj bi bili znani danes, pa si lasti tudi njegov protikandidat, Ahmed Shafiq.