Ob 10.00

Zadnje tedne so oči svetovne javnosti uprte v Islamsko republiko Iran, kjer potekajo protesti zaradi smrti mlade kurdinje Mahse oziroma kurdsko Jine Amini. Umrla je v priporu tako imenovane moralne policije, ki na iranskih ulicah skrbi, da se prebivalci obnašajo v skladu z zakoni, ki se v Iranu navdihujejo po islamskem pravu. Amini je moralna policija aretirala, ker v javnosti ni nosila hidžaba oziroma naglavnega pokrivala. Iranski forenziki so po dolgi preiskavi konec prejšnjega tedna vzrok za smrt Amini pripisali njenim zdravstvenim težavam in ne nasilju moralne policije. 

Jina Amini je bila rojena v mestu Saqez, kjer so prebivalci večinoma pripadniki kurdske manjšine, ki jo iranska država tradicionalno zatira. Vendar zatiranje Kurdov v Iranu ni nekaj, kar bi bilo značilno zgolj za obdobje po tako imenovani islamski revoluciji leta 1979, ampak je to pojav, ki je značilen tudi za čas vladavine zahodno, predvsem ameriško, podprte družine Pahlavi. Največjo avtonomijo so si iranski Kurdi priborili leta 1946, ko so na severozahodu države vzpostavili avtonomno območje, imenovano Kurdska republika Mahabad. Prav tej kratkotrajni politični tvorbi se bomo posvetili v današnjem zgodovinskem BritOFFu. 

Leta 1941 sta Sovjetska zveza in Združeno kraljestvo, takrat zaveznici v drugi svetovni vojni, okupirali vsaka svoj kos ozemlja na zahodu Irana. Razlog za to je bilo dejstvo, da je takratni iranski šah Reza Pahlavi simpatiziral z voditeljem nacistične Nemčije Adolfom Hitlerjem. Sovjeti, ki so okupirali predvsem območje današnjih regij Kurdistan in Vzhodni ter Zahodni Azerbajdžan, so želeli priključiti ta del ozemlja Sovjetski zvezi. Zato so taktično promovirali tako kurdski kot azerski nacionalizem in obema manjšinama obljubljali večjo avtonomijo pod sovjetsko nadvlado. Iz te kompleksne geopolitične situacije, v kateri so bili Kurdi bolj ali manj zgolj orodje za izpolnitev interesov ene od večjih držav, se je porodila ideja o kurdski avtonomiji. Leta 1942 je bila ustanovljena Družba za oživitev Kurdistana, krajše Komala, ki v malce drugačni formi, a z istim imenom obstaja še danes in jo iranska vlada razglaša za teroristično organizacijo. Stranka Komala je imela ob svojem nastanku socialistične tendence, ki so vključevale tudi podružabljanje privatne lastnine. To ni bilo po godu voditeljem klanov, ki so imeli še vedno največjo moč v kurdski družbi. Stranka Komala tako ni dosegla večjega uspeha, zato so jo začasno ukinili. Kurdski avtonomisti pa so ustanovili Kurdsko demokratično stranko, krajše KDPI, ki jo je vodil Qazi Muhammad. V začetku decembra leta 1945 je bila pod okriljem Sovjetske zveze ustanovljena Azerbajdžanska ljudska republika, zgolj nekaj dni kasneje pa je bila v mestu Mahabad ustanovljena Vlada kurdskega ljudstva. Zaradi sovjetske in britanske okupacije so se v odsotnosti vojske na določenih delih zahodnega Irana ustvarili brezoblastniški vakuumi. To je bil glavni razlog, da je bila lahko 22. januarja leta 1946 ustanovljena Kurdska republika Mahabad, na čelu katere je bil Qazi Muhammad. V manifestu, izdanem takoj po razglasitvi avtonomije, so Kurdi izrazili glavne politične namere te nove politične tvorbe. Osrednje točke manifesta so bile: avtonomija za iranske Kurde znotraj iranske države, uporaba kurdskega jezika v šolah in administraciji, ustanovitev lokalnega parlamenta, bratstvo z Azeri in pa predvsem nova ustava, ki velja enako tako za kmete kot za lokalne veljake. Predvsem zadnja točka kaže na progresivne tendence, ki jih je gojila Mahabadska republika.

Glavni problem Mahabadske republike je bil že od samega začetka to, da so se vsi zavedali, da njen obstoj omogoča neke vrste vazalni odnos, ki ga je imela republika do Sovjetske zveze. Zaradi pritiska Združenih držav Amerike je bila Sovjetska zveza prisiljena odpoklicati svoje sile iz Irana, zato je Mahabadska republika ostala prepuščena sama sebi. Kljub močnemu odporu in pomoči številnih klanov iz Irana in Iraka, med katerimi je bil tudi Barzanijev klan, ki je danes na oblasti v iraški avtonomni regiji Kurdistan, je iranska vojska 15. decembra 1946 zavzela Mahabad. Qazi Muhammad je bil skupaj s številnimi vojščaki, ki niso prebežali v Sovjetsko zvezo, usmrčen. Poglavje Mahabdske repulike je bilo s tistim dnem zaključeno, represija nad kurdsko manjšino pa je postajala vedno večja. Tudi danes so predvsem Kurdinje avantgarda protestov proti rigoroznim islamskim zakonom, in tudi to, kar gledamo danes, je dediščina uporniškega duha Kurdske republike Mahabad. 

Ob 8.00

Dobro jutro. Današnji Britoff začenjamo na Ptuju, kjer so v soboto delegati Socialnih demokratov nov mandat na čelu stranke s 329 glasovi podelili dosedanji predsednici, nekdanji evroposlanki Tanji Fajon. Protikandidata sicer Fajon, ki je prva ženska na čelu stranke in je na funkciji vse od odstopa Dejana Židana maja leta 2020, ni imela. Njena izvolitev je bila tako zgolj formalnost. Fajon je postala tretja predsednica z več kot enim mandatom na čelu stranke. Še bolj nezanimivo in nenapeto pa je bilo na volitvah za podpredsednika stranke, kamor so se povzpeli Mija Javornik, Meira Hot, Matjaž Nemec in Jani Prednik. 

Volili so tudi v Avstriji. Alexander Van der Bellen bo ostal predsednik vsaj še en mandat. Volivci so 78-letniku že v prvem krogu namenili več kot 55 odstotkov glasov. Van der Bellen je, tako kot leta 2016, na volitvah nastopil kot nestrankarski in neodvisen kandidat, a vse parlamentarne stranke z izjemo desnih Svobodnjakov niso nominirale svojih kandidatov, tako da so Van der Bellnu izrazile tiho podporo. Ob prisegi za drugi mandat bo nekdanji dolgoletni vodja avstrijskih Zelenih najstarejši od vseh predsednikov do zdaj. 

Ob 9.00

V Iranu še naprej potekajo protesti zaradi smrti Jine Amini, ki je umrla v rokah iranske moralne policije. Hekerji, ki podpirajo proteste, so v soboto zvečer med informativnim programom vdrli v dva kanala državne radiotelevizije IRIB. Na zaslonu so se prikazali posnetki protestnic, ki vzklikajo geslo Jin, Jiyan, Azadi oziroma ženske, življenje, svoboda, in slika velikega ajatole Alija Hameneja s tarčo na glavi. Kdo stoji za hekerskim napadom, zaenkrat še ni znano, pojavljajo pa se ugibanja, da bi napad lahko izvedla znana hekerska skupina Anonymous, ki je za časa protestov že izvedla en napad na uradno spletno stran iranske vlade. Število žrtev med protestniki pa medtem narašča. Po podatkih skupin za človekove pravice naj bi bilo do zdaj ubitih več kot 150 protestnikov, varnostne sile pa so aretirale na tisoče ljudi. 

V češki prestolnici Pragi se je v soboto znova zbrala večtisočglava množica protestnikov, ki so zaradi vse večje draginje v državi zahtevali več državne pomoči. Protestniki na tako imenovanem »shodu proti revščini«, ki so ga sklicali sindikati, so zahtevali tudi zvišanje minimalne plače, ki na Češkem trenutno znaša 661 evrov. Vodja konfederacije sindikatov CMKOS Josef Středula je dejal, da niso prišli, ker nimajo kaj početi, ampak ker jih je strah za njihovo prihodnost. Veliko število protestnikov za draginjo, ki je preplavila državo, krivi Evropsko unijo in sankcije proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini. Pozivi za odpravitev sankcij so vedno pogostejši.

Fotografija: Wikipedia, Creative Commons, https://en.wikipedia.org/wiki/Republic_of_Mahabad#/media/File:Mustafa_B…