Mednarodno odstranjeni BritOFF

Mednarodno odstranjeni BritOFF

Aktualno-politična novica
10. 10. 2019 - 10.05
 / BritOFF

Sodišče Evropske unije je odločilo, da so spletna podjetja dolžna vsebine, za katere jim je sodišče ukazalo, da jih morajo odstraniti s svoje platforme, odstraniti po celem svetu, ne zgolj v državi, v kateri je tekel sodni proces. 

Sodišče je odločalo v primeru avstrijske zvezne poslanke Zelenih Eve Glawischnig  [Efe glavIšnik], ki je tožila podjetje Facebook Ireland, evropski sedež podjetja Facebook. Od spletnega velikana je zahtevala odstranitev žaljive objave uporabnika. Avstrijsko sodišče ji je pritrdilo, hkrati pa je Sodišču Evropske unije postavilo vprašanje, ali lahko Facebooku ukažejo, da to stori po celem svetu. Odgovor je bil pritrdilen. Platforme sicer niso odgovorne odstraniti vsebin, za katere ne vedo, da se nahajajo na njihovih straneh, ali ne vedo, da so nezakonite, ampak samo tiste vsebine, na katere so bile opozorjene.

Sodišče je tokrat postopalo drugače kot v primeru pravice do pozabe, torej pravice evropskih državljanov, da zahtevajo izbris objav ali odstranitev iz spletnega iskalnika. Prejšnji mesec je namreč isto sodišče odločilo, da se pravica do pozabe na svetu lahko uveljavlja zgolj v Evropi.

Odločitev je sprožila precej mešane odzive. Po eni strani je ukrep odstranitve objave, ki jo ukaže sodišče, precej brezpredmeten, če naj velja zgolj za državo, v kateri sodišče odloča. To je še poebej izrazito v manjših državah. V nevladnih organizacijah, ki se zavzemajo za večjo svobodo govora, na drugi strani opozarjajo na posledice, ki jih bi lahko imela takšna odločitev.  Države namreč intreptirajo mejo svobode govora precej različno in takšna sodna praksa bi pomenila, da bi sodišča v bolj restriktivnih državah omejevala, kaj je dostopno v drugih državah.

Sodišče je poleg tega  ugotovilo, da bi bil ukaz, ki zahteva odstranitev zgolj konkretne objave, ki je predmet spora, zelo enostavno obiti. Zato je odločilo, da lahko sodišče zahteva odstranitev ne zgolj konkretne informacije ampak tudi ekvivalentnih vsebin. Primer tega bi bil izbris slike, ki bi bila večkrat objavljena v rahlo spremenjeni obliki. 

Spletne platforme bodo morale zaradi tega implementirati programska orodja, ki bodo vsebine na njihovih straneh filtrilare. Sodišče je bilo mnenja, da to ne predstavlja nerazumnega bremena za spletne platforme, sploh tiste, ki že sedaj uporabljo iskalnike, ki opravljajo prav takšno nalogo. Odločitev sodišča torej daje večjo moč tistemu uporabniku, ki je pripravljen iti po uradnih kanalih in zahtevati odstranitev določenih objav na spletnih platformah. A hkrati nadzor nad vsebinami prepušča upravljalcem spletnih platform in jih še dodatno spodbuja, da bolj natančno spremljajo obnašanje in objave svojih uporabnikov.

 

Novice

Turčija je začela napovedano vojaško ofenzivo proti Siriji. Prevzeti namerava nadzor nad obmejnim pasom na sirsko-turški meji, nanj pa nameravajo turške oblasti preseliti več kot polovico od več kot 4 milijonov sirskih beguncev, ki sedaj živijo v Turčiji. Ofenzivo, ki se je začela z zračnim obstreljevanjem, so že obsodile številne države, tudi Združene države Amerike. Prav odločitev amriškega predsednika Donalda Trumpa, da umakne približno 50  ameriških vojakov, ki so delovali v sodelovanju z lokalnimi kurdskimi oboroženimi milicami, je odprlo vrata turški invaziji. Ta je usmerjena predvsem proti kurdskim oboroženim silam. Zaradi te odločitve je Trump doma deležen ostrih kritik iz obeh strank, torej tako opozicijskih demokratov kot tudi sicer Tumpu naklonjenih republikancev. Ameriški senat tako že pripravlja zakonodajo, ki bi proti Turčiji uvedla gospodarske sankcije, kot je na primer zamrznitev premoženja visokih turških uradnikov.

V Ekvadorju se nadaljujejo protivladni protesti. Zaradi protestov so v prestolnici Quitu zaprte šole, javni prevoz pa ne obratuje. Vlada se je odločila ključne državniške urade preseliti v obalno mesto Guayaquil. Prebivalci Ekvadorja predsedniku Leninu Morenu zamerijo varčevalno politiko, ki jo zahteva dogovor z Mednarodnim denarnim skladom o skoraj 4-milijardnem posojilu državi, ki se je znašla v finančnih težavah.

Slovenska obveščevalna služba Sova je komisiji državnega zbora za nadzor tajnih služb sporočila, da ji ne namerava predati dokumentov o kadrovanju. To odločitev na Sovi utemeljujejo s tem, da naj bi eden od članov komisije v preteklosti posredoval te podatke javnosti. Komisija, ki jo vodi poslanec SDS Žan Mahnič, se za kadrovanje v Sovi zanima zaradi obtožb o zaposlitvi nekdanje sodelavke premierja Marjana Šarca.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.