Ob 7.05

Včeraj ob 11.45 je zaradi zastoja srca v Beogradu v 89. letu starosti umrla Jovanka Broz, vdova bivšega predsednika nekdanje Jugoslavije Josipa Broza Tita. Srbska vlada se bo danes sestala in oblikovala organizacijski odbor za njen pogreb, ki bo določil kraj in datum pogreba. Najverjetneje bo pokopana v Hiši cvetja, v prostoru zraven tistega, kjer je pokopan njen soprog Tito. Srbski premier Ivica Dačić je družini pokojne že izrazil sožalje. V njem je zapisal, da z njeno smrtjo "odhaja tudi ena zadnjih najbolj zanesljivih prič naše skupne države, ki je to dejstvo plačala s pregonom".

Dačić je sicer v soboto obiskal Gračanico na Kosovu in tamkajšnje Srbe pozval, naj se udeležijo lokalnih volitev 3. novembra ter tako prevzamejo oblast v svoje roke. Do obiska prihaja potem, ko je za nove napetosti med državama nedavno poskrbela prepoved kosovskih oblasti srbskim politikom, da Kosovo obiskujejo v času kampanje. Dačić je namreč že v začetku meseca nameraval odpotovati v Štrpce, kraj na jugu Kosova, kjer živijo Srbi, kjer je želel prisostvovati prav zagonu predvolilne kampanje, a so mu kosovske oblasti obisk preprečile, ker naj bi šlo za "vmešavanje" Srbije v kosovske volitve.

Med prvo parado ponosa v Podgorici, ki se jo je ob navzočnosti 2000 policistov včeraj udeležilo kakih 100 podpornikov pravic homoseksualcev, so izbruhnili spopadi med policisti in okoli 1500 nasprotniki parade. Po zadnjih podatkih je bilo ranjenih 20 policistov, policija pa je pridržala 60 nasilnežev, med katerimi je 21 mladoletnikov. Udeležence parade je policija evakuirala s policijskimi vozili, saj je ocenila, da je to najprimernejši način, da jih spravijo na varno. Predstavnik organizatorjev Danijel Kalezić takoj po koncu parade dejal, da je zadovoljen. "LGBT osebe v Podgorici od danes naprej ne bodo nevidne. Borili se bomo še naprej, dokler ne dosežemo popolne svobode."

Ob 8.05

Okoli 200 delegatov nemške socialdemokratske stranke je na izredni konvenciji v Berlinu potrdilo predlog, da vodstvo stranke začne pogajanja o vstopu stranke v veliko koalicijo s konservativno unijo CDU-CSD kanclerke Angele Merkel. Pogajanja naj bi se začela v sredo. Izvršni odbor stranke je predstavil 10 zahtev, od katerih v pogajanjih z Merklovo ne bodo odstopili. V ospredju so  pravice delavcev, uvedba minimalne urne postavke, enako plačilo za oba spola ter povečanje investicij v infrastrukturo in izobraževanje ki naj bi znašala 8,5 evra. Če bodo pogajanja z Merklovo uspešna in bosta stranki oblikovali za obe strani sprejemljivo koalicijsko pogodbo, bodo morali to na glasovanju potrditi še člani SPD, ki jih je okoli 470 tisoč.

Predsednik Ilham Alijev je prisegel že za tretji mandat na čelu Azerbajdžana, potem ko je na volitvah 9. oktobra osvojil okoli 85 odstotkov glasov. Mednarodni opazovalci so sicer volitve ostro kritizirali, saj naj ne bi dosegale mednarodnih standardov. Z Alijevim tretjim mandatom se bo še podaljšala že tako več desetletij dolga vladavina njegove družine v državi. 51-letni Alijev je oblast prevzel leta 2003 po smrti svojega očeta.

Na Maldivih bi morale v soboto ponovno potekati predsedniške volitve, a jih je v zadnjem trenutku ustavila policija. Po njenih navedbah naj bi bile te nezakonite, ker vsi kandidati še niso podpisali volilnih list, zato je volilnim komisijam preprečila, da bi začele z delom. Na Maldivih so predsedniške volitve potekale že 7. septembra, a jih je vrhovno sodišče prejšnji teden razveljavilo ter kot razlog navedlo nepravilnosti, čeprav so mednarodni opazovalci ocenili, da so bile volitve svobodne in poštene.

ob 9.05

Savdska Arabija je zavrnila sedež v Varnostnem svetu Združenih Narodov, na katerega je bila izvoljena v četrtek. S tem želi država opozoriti na "dvojne standarde" organa, ki po njenem ne opravlja svojih dolžnosti pri preprečevanju in razreševanju svetovnih konfliktov. Rijad je opozoril, da Varnostni svet "dovoljuje sirskemu režimu, da ubija svoje ljudi in jih zažiga s kemičnim orožjem", kritizirali pa so tudi neaktivnost sveta pri reševanju izraelsko-palestinskega vprašanja. Z nafto bogata kraljevina je bila izvoljena, da kot nestalna članica nadomesti Pakistan kot predstavnica azijsko-tihomorske regije. Mandat nestalne članice traja dve leti. To je bila njena prva kandidatura v VS ZN, istočasno pa gre za prvo zavrnitev tovrstnega imenovanja.

Milansko prizivno sodišče je nekdanjemu italijanskemu premieru Silviu Berlusconiju zaradi davčne utaje v primeru Mediaset dosodilo dvoletno prepoved opravljanja javne službe. S tem je pritrdilo zahtevi tožilstva. Obramba, ki je zahtevala najnižjo možno kazen - enoletno prepoved, je že napovedala pritožbo.

Preiskovalci hrvaškega urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu Uskok so v petek zvečer opravili preiskavo na sedežu hrvaškega upravljavca avtocest Hrvatske autoceste zaradi suma, da je iz tega javnega podjetja odtekal denar prek družb, ki so z njim sodelovale; gre za gradbena podjetja Viadukt, Osijek Koteks, Zagorje Tehnobeton in Strabag, ki so v obdobju od leta 2006 s Hacem podpisala več pogodb o izgradnji avtocestnih odsekov od Slavonije do Dalmacije. Predmet preiskave bi bilo morda lahko tudi posojilo, ki ga je HAC leta 2009 najel pri ameriški banki JP Morgan.

Ob 10.05

Več deset rezervoarjev z visoko radioaktivno vodo v japonski jedrski elektrarni Fukušima je zaradi obilnih padavin poplavljenih in ni izključeno, da je nekaj radioaktivne vode izteklo v Tihi ocean, je sporočil operater nuklearke Tepco. Poplavljeni rezervoarji so še ena od številnih težav, ki jih ima Tepco z v potresu in cunamiju marca 2011 poškodovano nuklearko. Premier Šinzo Abe je sicer izjavil, da so razmere glede Fukušime "pod nadzorom".

Skrajneža sta v nedeljo zvečer izvedla napad med obredom cerkvene poroke v koptski cerkvi v predmestju prestolnice Kairo in pri tem ustrelila najmanj štiri ljudi, 12 ljudi pa ranila. Oborožena moška sta po napadu pobegnila z motorjem. O ostalih podrobnosti napada še ne poročajo.

Po anketi Slovenski utrip, ki ga opravlja novogoriška Fakulteta za uporabne družbene študije, 70,3 odstotka vprašanih ne podpira sedanje vlade. Med strankami vodi SD, ki bi jih volilo 9 odstotkov anketiranih, sledi SDS, nato PS. Za DeSUS bi se odločilo 3,4 odstotka vprašanih, za NSi pa 2,1 odstotka. SLS bi volilo 1,9 odstotka anketirancev. Najmanj vprašanih bi se odločilo za DL, LDS in Zares (vse krepko pod odstotek). 21,2 odstotka vprašanih ni vedelo, katero stranko bi volili. Nobene stranke pa ne bi volilo 37,5 odstotka, volitev pa se ne bi udeležilo 6,7 odstotka vprašanih. Večina anketiranih (76,5 odstotka) tudi ne verjame, da je predlagan proračun vlade zasnovan na realnih predpostavkah.