Sedma



Ameriški obrambni minister Chuck Hagel je potrdil navedbe časnika New York Times, da je predsedniku Baracku Obami podal odstopno izjavo. Kot špekulira časnik, naj bi Hagel odstop napovedal, ker naj bi bil Obama nezadovoljen z njegovim vodenjem vojne proti Islamski državi, drugi navajajo, da je bil skorajšnji bivši ameriški obrambni minister premalo odločen na sestankih kabineta, spet tretji pa ugibajo, da v javnih nastopih ni dovolj trdno branil politike ameriške administracije.

Kakorkoli že, Obama se je edinemu republikancu v administraciji za opravljeno delo vljudno zahvalil, Hagel pa je obljubil, da bo položaj zapustil takoj, ko bo senat potrdil njegovega naslednika. Oziroma naslednico, saj naj bi po ugibanjih ameriških medijev izpraznjeno mesto obrambnega ministra zasedla Michele Flournoy. Ta je bila prva tri leta Obaminega predsednikovanja na položaju obrambne podsekretarke za politične zadeve.  

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je napovedal, da se bodo prebivalci Ukrajine o članstvu države v zvezi Nato odločali na referendumu. Kot je poudaril ukrajinski predsednik, kijevske oblasti načrtujejo, da bodo v prihodnjih šestih letih izpolnile kriterije za članstvo v zavezništvu, pridružitev Natu pa je sicer tudi eden od ciljev, zapisanih v nedavno sklenjeni vladni koalicijski pogodbi. Nato je dal Ukrajini sicer že pred časom vedeti, da zanjo ostajajo vrata odprta, na drugi strani pa Rusija vztraja, da bi morebitno ukrajinsko članstvo v severnoatlantskem zavezništvu predstavljalo grožnjo njeni varnosti.  

Evropski poslanci so ob začetku plenarnega zasedanja v Strasbourgu  preložili glasovanje o priznanju Palestine. Sprva je bilo predvideno, da bodo evroposlanci o resoluciji o Palestini glasovali v četrtek, a so na zahtevo Evropske ljudske stranke s tesno večino glasovanje preložili na decembrsko zasedanje. Tako zagovorniki kot nasprotniki priznanja Palestine so se sicer strinjali, da je glede vsebine resolucij treba doseči široko soglasje.

Osma



Sizifov boj italijanske policije in tožilstva z mafijo se nadaljuje. V zaključni operaciji dlje časa trajajoče preiskave proti kalabrijski mafiji ‘Ndrangheta’ v začetku minulega tedna so italijanski organi pregona aretirali 40 osumljencev, ki jih obtožnice bremenijo združevanja v kriminalno združbo, izsiljevanj in nezakonite prodaje orožja. Italijansko protimafijsko tožilstvo je zoper 37 aretiranih domnevnih pripadnikov mafije zahtevalo pripor, trojica pa bo na sodni proces čakala v hišnem priporu. Večina aretiranih naj bi pripadala trem s kalabrijsko združbo povezanim družinskim klanom, delujočim na severu Italije, predvsem v Milanu in okolici.

Kot je po racijah in aretacijah povedal načelnik italijanske policije Antonio Manganelli, je dvoletna preiskovalna akcija, v kateri so preiskovalci osumljene spremljali s pomočjo prikritih preiskovalnih ukrepov, potrdila, da je kalabrijska Ndrangheta razširila delovanje tako na sever države kot drugam po svetu. Predvsem v Nemčijo, Španijo, Južno Ameriko in Združene države. Da je Ndrangheta v preteklih letih prerasla lokalno okolje, so sicer pokazale že pretekle policijske akcije, predvsem tista v letu 2010, ko je bilo prav tako aretiranih več 10 ljudi. Dopisnica RTV Slovenija iz Italije in avtorica knjige o italijanski mafiji “Oblast brez obraza” Mojca Širok.

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Aktualna protimafijska operacija je zanimanje širše javnosti požela predvsem zaradi posnetka sprejema novih članov v kriminalno združbo. Preiskovalcem je s pomočjo prikritih metod uspelo posneti inavguracijski obred religioznih dimenzij z omerto oziroma zaprisego molčečnosti na čelu. Tožilci in kriminalisti pa so bili bolj kot nad patetično retoriko zaprisege navdušeni nad kronskim dokazom, saj so pri snemanju ujeli nekatere domnevno ključne ljudi Ndranghete na severu Italije, ki so jih do zdaj s kalabrijsko mafijo zgolj povezovali. Po mnenju Širokove pa obred sprejema novih članov kaže tudi na preplet tradicionalnega in sodobnega, ki je tako značilen za kalabrijsko združbo.

izjavi lahko prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

V zadnjih letih se je proti kalabrijski mafiji v Italiji in tudi v tujini zvrstilo kar nekaj policijskih operacij, organi pregona pa so v pripore in pred sodišča uspeli poslati precej domnevnih mafijcev, tudi vodilnih. Kljub temu pa je o uspešnosti boja proti organiziranemu kriminalu v primeru Ndranghete zaradi njene močne vpletenosti v italijansko družbo težko govoriti.

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Več o kalabrijski mafiji Ndrangheta, njeni zgodovini in specifičnem načinu delovanju pa v krimi Britoffu čez teden dni.