Ameriško podjetje Broadcom, ki se v glavnem ukvarja s proizvodnjo čipov za omrežne naprave, in podjetje VMware sta najavila sporazum, po katerem bo Broadcom kupil VMware za dobrih 56 milijard evrov. Sicer gre za enega največjih prevzemov v tehnološkem sektorju po Dellovem odkupu podjetja EMC in še neizvršenem Microsoftovem odkupu podjetja Activision Blizzard. Čeprav je matična dejavnost Broadcoma proizvodnja čipov za žične in brezžične naprave ter procesorjev v modemih in usmerjevalnikih, se je podjetje v zadnjih letih razširilo tudi na trg programske opreme z nakupom podjetij CA Technologies in Symantec, ki se ukvarja s kibernetsko varnostjo. Zeleno luč za prodajo VMwara pa sta prižgala največji delničar podjetja in predsednik upravnega odbora, Michael Dell, ter sklad lastniškega kapitala Silver Lake Partners, ki imata skupno v lasti nekaj več kot polovico vseh delnic.

Podjetje VMware je sicer eden od vodilnih proizvajalcev programske opreme za virtualizacijo sistemov. Gre za obliko povezovanja več računalnikov v omrežje, ki ga zahtevajo raznorazne storitve, kot so izmenjevanje datotek, gostovanje spletnih strani, postavitev oblaka in podobno. Pred časom je bilo treba za združevanje tovrstnih storitev postaviti več namenskih naprav in jih nato povezati v omrežje. Za učinkovitejši način pa se je izkazalo poganjanje vseh storitev na eni zmogljivejši napravi, ki omogoča njihovo predalčkanje s pomočjo virtualnih naprav. V praksi se na to osrednjo napravo namesti oprema Hypervisor, ki je zadolžena za dodeljevanje delov programske moči posameznim storitvam. Na ta način storitve prejemajo računsko moč iz naprave neodvisno druga od druge. To med drugim pomeni, da lahko vsaka uporablja svoj operacijski sistem, prav tako pa je možno njihovo delovanje prenašati z ene fizične naprave na drugo in tako posodabljati ali vzdrževati strojno opremo brez ustavljanja programov, ki delujejo na njej.

Seveda še ni mogoče gotovo trditi, da se bo prevzem zares zgodil, saj morajo nakup med drugim najprej odobriti regulatorne agencije. Prav tu pa je nekoč Broadcomu že spodletelo. Leta 2018 so si v podjetju namreč prizadevali za nakup ameriškega proizvajalca čipov Qualcomm, a je nakup preprečil tedanji predsednik ZDA Donald Trump s predsedniškim odlokom, sklicujoč se na morebitne negativne učinke za nacionalno varnost ZDA. Takrat je imel namreč Broadcom sedež v Singapurju, Qualcomm pa za ZDA predstavlja enega ključnih akterjev na področju tehnologije 5G. V takratni administraciji je tako prevladalo mnenje, da bi lahko nakup posredno okrepil kitajsko konkurenco na tem področju. Sicer je Broadcom kmalu po izdaji odloka svoj sedež preselil v ZDA. Broadcom se je leta 2019 prav tako znašel pod drobnogledom evropskih regulatorjev zaradi suma o izrivanju konkurence na področju vgradnje čipov v televizijske sprejemnike in modeme. Podjetje naj bi namreč v pogodbah z izdelovalci teh naprav zahtevalo, da od njega kupijo določen delež čipov.

Prav tako je pod vprašajem prihodnost tehnološkega razvoja v VMwaru. Broadcom bo moral namreč nakup finančno upravičiti svojim delničarjem, z drugimi besedami, poplačati dolg, ki ga je prevzel za financiranje nakupa. Dosedanja Broadcomova strategija pri prevzemih pa je vključevala zmanjševanje sredstev za raziskave in razvoj ter prodajo in trženje oziroma »osredotočanje na največje stranke« na račun velike večine manjših.